Občine v pravilnike zapišejo, kako bodo krepile svojo integriteto, v praksi pa nanjo pozabljajo.
Gre za prvo tovrstno raziskavo v Sloveniji, ki je celostno preverila dejavnike korupcijskih tveganj na lokalni ravni in analizirala, kako občine skrbijo za utrjevanje transparentnosti, integritete in odgovornosti. Čeprav so pregledali le dve občini, v TI Slovenija menijo, da je mogoče ugotovitve posplošiti na večino slovenskih občin.
Avtorji ugotavljajo, da imajo župani (pre)veliko moč pri razporejanju sredstev proračuna – posebej tistih, za katera ni treba izpeljati postopkov javnega naročanja. Občinski svetniki pri tem navadno le potrjujejo županove odločitve. Velika tveganja za korupcijo se pojavljajo predvsem na področju zaposlovanja lokalnih javnih uslužbencev in na področju javnih naročil. Župani in svetniki kažejo premajhno odgovornost do svojih občanov, prav tako slednje premalo vključujejo v odločanje, zato je po mnenju avtorjev poročila predstavniška demokracija na lokalni ravni zgolj formalna. Prav tako občine le redko oziroma praktično nikoli ne poročajo o lobističnih stikih, kar pa ne pomeni, da teh ni. V nadzornih odborih občin, ki naj bi bedeli nad smotrno porabo občinskih sredstev, pogosto sedijo ljudje s premalo strokovnega znanja. Pomanjkljiv je tudi zunanji nadzor. V TI Slovenija so zato občinam in državi pripravili 19 priporočil za zmanjšanje tveganja korupcije na lokalni ravni.
no
Fotografija je simbolična. (Foto: Bojan Velikonja)
Vir: Dnevnik.si