Spet se ukvarjamo z razdelitvami. In to povsod. Ampak vseeno se mi zdi pomembno, da te razdelitve oziroma cepitve skušamo pravilno ovrednotiti. Mene, recimo v duhu demokratičnosti, nikoli ne zmoti, če nekdo misli popolnoma drugače kot jaz. Seveda, dokler zaradi njegovega mnenja ni ogrožena moja pravica do biti in lastnega mnenja. Prav nič me ne boli, če nekdo ne gre na državno proslavo, kjer ga motijo ali politiki ali pa totalitarni simboli. Razumljivo? Popolnoma. In prav tako me ne moti, če nekdo drug ne gre na “ljudsko” proslavo, ker ga moti Janša in njegovi gardisti. Razumljivo? Popolnoma. In nobenega razloga ni, da bi se zaradi tega sekirali, čar demokracije je namreč v tem, da se državljan lahko odloči, da bo šel na eno ali drugo proslavo, da bo šel na obe ali pa enostavno na pivo… Hvala Bogu, so minili časi, ko smo MORALI stati na proslavah in častnih stražah ob smrti diktatorjev, ko smo morali pozdravljati tako kot je rekla oblast in ko smo morali delati stvari, ki jih sicer zagotovo ne bi. Zato imamo demokracijo, zato se je zanjo potrebno boriti in si prizadevati, da jo ohranimo. Zato je prav, da gledamo pod prste vsakokratni oblasti in zato je prav, da delujejo inštitucije nadzora. Vsaka oblast je pokvarljiva in to slej ko prej jo spoznamo v vsakem okolju, tako na nivoju delovnega mesta, na nivoju krajevne skupnosti, občine in seveda države.
Je pa demokracija zapletena zadeva takrat, ko demokratično odločanje močno poseže v pravice drugih… Slovenci smo naš plebiscit pohvalno izpeljali s tako čudovito večino, da za tistih nekaj jugo nostalgikov, ki so obkrožili proti, res ni imelo smisla izgubljati besed. Ampak danes, ko gledam odločitev Velike Britanije o izstopu iz evropske družine, pa me prevevajo malo bolj dvomljivi občutki o veličini demokracije. Dober odstotek več je bilo namreč tistih, ki so se odločili, da zapustijo EU, ampak šli bodo pa seveda vsi, tudi tistih 49 odstotkov, ki bi radi ostali. In ko zdaj razmišljam o odmevih te odločitve, o mladih Britancih, ki pravilno razmišljajo, da jim je “stara Anglija” vzela prihodnost, se vprašam, če včasih res ne bi bilo bolje, da bi o takšnih vprašanjih odločali z večjim premislekom in ne le z ljudsko voljo.
Ampak enostavno gre, gol je gol in odstotek večine je odstotek večine, ki je doslej v demokratičnih družbah še vedno prinašal uveljavitev volje večine. Demokracija ni idealen sistem, je pa edin,i ki dovoljuje svobodno življenje in predvsem možnost odločanja. Morda pa bodo Britanci našli kakšno demokratično rešitev, preden jim dokončno razpade imperij na otoku… Ampak, saj veste, kako je bilo pred 25 leti, ko je razpadal “naš” imperij in so nas tudi strašili, da bomo lačni. Smo pa le malce bolj razdeljeni, a na srečo še kar lepo siti. Edino kar nam manjka je politična elita, ki bi demokracijo, ki jo imamo znala uporabljati za dobro državljanov in ne za zadovoljevanje svojih interesov.
Ampak tako pač je, do naslednje demokratične odločitve…
Jakob
