v Medobčinskem muzeju v Kamniku je bil tokrat izjemoma optimistično naravnan, saj je bil namenjen tovarni, ki še vedno uspešno posluje in nas razveseljuje s široko paleto kvalitetnih izdelkov ter daje kruh 160-im zaposlenim. Udeležili so se ga tudi potomci soustanovitelja družbe Stanka Žargija in mnogi nekdanji zaposleni, ki so ob ogledu arhivskih posnetkov iz tovarniške zgodovine podoživljali svoja najbolj ustvarjalna leta.
Avtor razstavnega projekta o zgodovini kamniške industrije KAM SO ŠLE VSE FABRIKE je predstavil kratko kronologijo tovarne, ki ima korenine v letu 1923, ko sta jo soustanovila Franc Kham iz znane družine lastnikov odlične ljubljanske delikatese in Kamničan Stanko Žargi, ki je firmo tudi poimenoval po svoji hčeri. Prvotna lokacija tovarne je bila na Šutni v gospodarskem poslopju Kmetijske nabavne in prodajne zadruge. Že na začetku so v malem družinskem obratu izdelovali vse tiste legendarne izdelke, po katerih jih poznamo še danes: predvsem gorčico in različne vrste marmelade.
Na začetku je bilo v podjetju zaposlenih le pet do sedem delavcev, izdelali so 12.000 kg gorčice. Leta 1948 je bila tovarna nacionalizirana, dve leti pozneje so združili vsa kamniška živilska podjetja: Tovarno testenin Triglav iz Šmarce, Kvasarno iz Mengša in Eto iz Kamnika v enotno Živilsko industrijo Kamnik. Njihovi prostori so sčasoma postali tehnično in sanitarno neustrezni. Niso imeli zadosti skladiščnih prostorov, ogrožena je bila tudi varnost delavcev. Leta 1963 je bila otvoritev tovarne Eta v novih prostorih na Kajuhovi, kjer so še danes. Leta 1973 – ob 50-letnici tovarne so postavili novo skladišče, sčasoma so opustili proizvodnjo sirupov in investirali v linijo za proizvodnjo gotovih jedil kot so pasulj, prebranec, ričet, golaž in sarme na primer.
V sredini sedemdesetih let so na trg uspeli poslati tudi prve pakete ozimnice v različnih kombinacijah. V obdobju od šestdesetih let minulega stoletja dalje je podjetje slonelo tudi na sezonskem delu, na različnih delovnih mestih se je v zlati dobi kamniške industrije v Eti zvrstilo ogromno kamniških in okoliških mladeničev in mladenk. Sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja se je Eta z referendumsko odločitvijo pripojila k Mercatorju, pozneje pa so po nekaterih neskrbnih lastnikih pristali v lasti finančne družbe, ki jo v Eti predstavlja eden od obeh direktorjev Marko Konič, druga direktorica je Ksenija Jankovič – Banovšek.
V izteku muzejskega večera se je z njo pogovarjal Marko Kumer – povedala, da uspešno nadaljujejo vse uspešne zgodbe, ki so jih začeli njeni predhodniki in nadaljujejo tradicijo izdelovanja kakovostnih prehrambenih izdelkov.
Avtor: agencija agrojazz
