Oddelek za gospodarske dejavnosti, gospodarske javne službe in finance
Oddelek za gospodarske javne službe
Povezovalni kanali od Kamnika do Šmartnega v Tuhinju
Vrhpolje pri Kamniku
Nadaljevala se je gradnja pločnika skozi Tesnice proti Soteski. Asfaltiral se je daljši odsek ceste, na katerem je potekala gradnja. Zaradi del je izvedena delna zapora regionalne ceste Kamnik-Ločica. V tem tednu je predvideno nadaljevanje del.
 |
 |
Soteska
Izvajalec je nadaljeval z deli na regionalni cesti Kamnik-Ločica. Polagata se kanalizacijain vodovod. Potekalo je tudi polaganje finega asfalta. Zaradi del je izvedena delna zapora ceste. Po izgradnji posameznega odseka se bo območje delne zapore pomikalo v smeri proti Tuhinjski dolini.
 |
 |
Šmartno v Tuhinju
Izvajalec del je javno pot, ki pelje proti vodohranu, pripravil na asfaltiranje. Potekala so zaključna dela in urejanje okolice vodovodnega črpališča in vodohrana. V tem tednu je predvideno nadaljevanje del.
 |
 |
Oddelek za premoženjsko-pravne in splošne zadeve
Udeležili smo se delavnice o obveznostih, ki jih Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1) nalaga lokalnim skupnostim kot investitorjem v javno gospodarsko infrastrukturo. ZEKom-1 zasleduje cilje Digitalne agende, ki jo je v letu 2010 sprejela Evropska komisija. Ti cilji so sledeči:
- vsi državljani naj imajo do leta 2020 možnost dostopa do interneta, in sicer širokopasovnega dostopa s hitrostjo 30 megabitov na sekundo (Mbps), od tega pa naj bi bila vsaj polovica evropskih gospodinjstev naročena na hitrost 100 Mbps.
Da bi bil ta dostop omogočen v zgoraj navedenem roku, ZEK-om-1 nalaga lokalnim skupnostim vrsto obveznosti:
- v okviru svojih pristojnosti pospešujejo gradnjo elektronskih komunikacijskih omrežij in pripadajoče infrastrukture in, kjer je to primerno, sodelujejo z agencijo za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije,
- določijo pogoje za gradnjo elektronskih komunikacijskih omrežij in pripadajoče infrastrukture v svojih prostorskih aktih,
- sklepajo služnostne in druge pogodbe z operaterji na svoji infrastrukturi,
- obveščajo operaterje in agencijo o nameravanih bodočih posegih v svojo obstoječo infrastrukturo,
- lahko načrtujejo gradnjo odprtih javnih komunikacijskih omrežij.
Investitor v gospodarsko javno infrastrukturo mora:
- vsaj 30 dni pred izdajo naročila za izdelavo projektne dokumentacije, kadar je za gradnjo potrebno gradbeno dovoljenje, oziroma (kadar gradbeno dovoljenje ni potrebno)
- vsaj 60 dni pred začetkom izvajanja del sporočiti agenciji namero o načrtovani gradnji in svoj poziv zainteresiranim soinvestitorjem v elektronska komunikacijska omrežja ter pripadajočo infrastrukturo k skupni gradnji teh zmogljivosti.
Agencija na spletni strani javno objavi najavo gradnje in poziv soinvestitorjem, da v roku, ki ga določi investitor, o svoji nameri obvestijo investitorja in agencijo. Investitor v EKI je dolžan ponuditi zainteresiranim soinvestitorjem ustrezno pogodbo, ki upošteva sorazmerni del investicije in o tem obvestiti agencijo, investitcije v druge vrste GJI pa projektirati tako, da je možna skupna gradnja. Če se investitor in zainteresirani soinvestitor ne dogovorita o sklenitvi te pogodbe, odloča o zadevi na zahtevo ene od strank agencija. Kjer se gradnja gospodarske javne infrastrukture financira iz javnih sredstev, morajo investitorji pri gradnji te infrastrukture vanje položiti dovolj zmogljivo prazno kabelsko kanalizacijo, če glede na podatke evidence GJI še ne obstaja takšna kabelska kanalizacija in ne pridobi soinvestitorja.
Tako zgrajena kabelska kanalizacija mora biti pod enakimi pogoji na voljo vsem fizičnim ali pravnim osebam, ki zagotavljajo elektronska komunikacijska omrežja in pripadajočo infrastrukturo.
Če je občina operater ali lastnik komunikacijskega omrežja mora:
- organu, pristojnem za geodetske zadeve, sporočiti podatke o vrstah in legi omrežij za vpis v evidenco GJI,
- vsako spremembo teh podatkov je potrebno sporočiti pristojnemu organu v treh mesecih po njenem nastanku.
Gradnja, postavitev, obratovanje ali vzdrževanje elektronskih komunikacijskih omrežij in pripadajoče infrastrukture je v javno korist. Lastninska ali druga stvarna pravica na nepremičninah v lasti oseb javnega prava se v javno korist lahko obremeni s služnostjo v korist operaterja, elektronskega komunikacijskega omrežja. Investitor ali lastnik gospodarske javne infrastrukture mora v skladu s tehničnimi zmožnostmi operaterjem omrežij in zainteresiranim državnim organom omogočiti skupno uporabosvojih prostih zmogljivosti te infrastrukture.
Cene skupne uporabe GJI morajo biti stroškovno naravnane.
Če se lastnik ali investitor gospodarske javne infrastrukture ne dogovorita, na zahtevo ene od strank o zadevo odloči agencija po postopku o sporu.
Oddelek za družbene dejavnosti
V tem mesecu se je zaključil projekt Uživajmo v zdravju, ki se je izvajal zadnji dve leti. Nosilec projekta je bil Nacionalni inštitut za javno zdravje, projekt pa je bil sofinanciran iz sredstev Norveškega finančnega mehanizma. Iz Občine Kamnik so poleg občinske uprave sodelovali še Osnovna šola Frana Albrehta Kamnik, Osnovna šola Toma Brejca, zavod Cirius Kamnik in otroška zdravnica Terezija Ftičar, dr. med, spec. šolske mladine. Naloga vseh sodelujočih je bila vzpostavitev modela za zagotavljanje zdravega življenjskega sloga, s poudarkom na prehranjevanju, gibanju, preprečevanju in obravnavi debelosti pri otrocih, mladostnikih ter odraslih inzmanjševanju neenakosti v zdravju. Ob zaključku projekta je tako v Mariboru na Fakulteti za zdravstvene vede, potekala »Fokusna skupina – občine«, kjer smo predstavili poglede lokalnih skupnosti pri reševanju tovrstne problematike. Lokalne skupnosti smo se povečini strinjale, da je naš doprinos k bolj zdravemu življenjskemu slogu predvsem skrb za ustrezno športno infrastrukturo, ki omogoča aktivnosti, gibanje in ne nazadnje druženje čim večjega števila prebivalstva.
Na Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje smo posredovali ponudbo za zaposlitev 10 oseb preko javnih del (urejanje javnih površin in občinskih cest) v letu 2017. Rezultati razpisa bodo znani prihodnji mesec.
 |
 |
 |
 |
V tem tednu so imeli delavci Zavoda za turizem in šport v Občini Kamnik akcijo dovoza in nasutje peska na otroška igrišča, ki so na Klavčičevi in Stiasnyevi ulici. Pesek je namenjen potrebam igrišč in ne za osebno rabo, zato vse uporabnike igrišč pozivamo, da navedeno upoštevajo.
 |
 |
 |
 |
Pred nekaj dnevi so bili za potrebe shranjevanja orodja in opreme dostavljeni novi kontejnerji, ki bodo zagotovo v veliko pomoč pri delovanju Zavoda za turizem in šport v Občini Kamnik. Dva kontejnerja sta postavljena za potrebe športnega igrišča Virtus, tretji pa je začasno na bazenskem kompleksu Pod Skalo.
 |
 |
 |
 |
 |
 |
Nujna investicijsko-vzdrževalna dela Domu kulture Kamnik se počasi zaključujejo. V mali dvorani nova multifunkcijska plošča čaka na svojo preobleko, t.j. baletni pod, nameščanje opreme in zaves pa naj bi se izvršilo v tem tednu. Pridni delavci, ki so zaposleni preko javnih del, so učinkovito pristopili k čiščenju podstrehe Doma kulture Kamnik.
 |
 |
 |
 |
Oddelek za urejanje prostora
V Celju je v okviru Meseca prostora potekala mednarodna konferenca Nove prakse upravljanja z javnimi zelenimi površinami, ki jo je organiziralo Ministrstvo za okolje in prostor v sodelovanju z Inštitutom za politike prostora – IPoP v okviru projekta Podpora izvajanju urbane politike in programa URBACT, pri katerem sodeluje tudi Skupnost občin Slovenije.
Poleg predavateljev iz tujine, ki so predstavili zanimive različne pristope in prakse k urejanju zelenih površin v mestih, so bili predstavljeni tudi izsledki raziskave na primeru slovenskega sistema urejanja javnih zelenih površin ter vidikih upravljanja z javnimi zelenimi površinami v slovenskih občinah in njihovi razvojni izzivi.Izpostavljen je bil problem odsotnosti strokovnih standardov in razlike med praksami občin, predvsem pa v nekaterih občinah tudi pomanjkanje posluha za to s strani politike. Predvsem je pomembno dejstvo, da je treba zelene površine v mestu najprej strokovno in sistemsko načrtovati, nato zagotoviti redno vzdrževanje, v starejših parkih pa zagotoviti tudi ustrezno prenovo. S takim pristopom je zagotovljena tudi najbolj racionalna poraba sredstev, ki jih občine namenjajo za to področje.
V raziskavo je bilo vključenih 11 občin, ki po večini že izvajajo dejavnost z javnim podjetjem, samo dve občini imata na tem področju zaposlenih več strokovnjakov.Izsledki raziskave in mednarodna praksa kažejo, da so za izboljšanje razmer v Sloveniji pomembni ukrepanje države, umestitev urejanja javnih zelenih površin med cilje urbane politike in v okvire drugih povezanih razvojnih politik, kot sta zdravstvena in prometna, izmenjava izkušenj med občinami in spodbujanje razvoja dobrih praks.Del rešitev predstavljajo tudi nove prakse, kot so skupnostno urejanje in vključevanje prebivalcev v urejanje javnih zelenih površin, ki so že uveljavljene v tujini in se predvsem na pobudo nevladnih organizacij in prebivalcev porajajo tudi pri nas.
V drugem delu konference Nove prakse upravljanja z javnimi zelenimi površinami smo po ogledu dobrega primera upravljanja z zelenimi površinami iz Celja, prisluhnili nekaj primerom slovenskih izkušenj z inovativnim praksami iz Kočevja in Ljubljane. Ugotavlja se, da je v Sloveniji težava nizko zavedanje o večplastnosti tematike in slabo sodelovanje med sektorji, ki jih javni prostor in zelene površine zadevajo. Težava, ki ovira tekoče vzdrževanje in prenovo, so tudi neurejena lastniška razmerja in pomanjkanje sredstev za izvajanje prenove javnega prostora.
Načrtovanje, urejanje in vzdrževanje zelenih površin znotraj naselij je enako pomembno kot planiranje grajenega prostora. V načrtovanje in urejanje ter tudi vzdrževanje zelenih površin je vsekakor smiselno investirati, ker je t. i. »zelena infrastruktura« eden najpomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na kvaliteto življenja v mestu, saj zagotavljajo tudi pomembne družbene funkcije.
Problem nesistemskega urejanja javnih zelenih površin zaznavamo predvsem v ne-mestnih občinah, med katere sodi tudi Kamnik. Določeni projekti urejanja zelenih površin se sicer izvajajo, manjka pa strategija in povezovanje med njimi. Oddelek za urejanje prostora bo med svoje prioritetne naloge pri pripravi prostorskih aktov večjo pozornost namenil sistemskemu pristopu k načrtovanju javnih zelenih površin.
Oddelek za razvoj in investicije
Na javni razpis Fundacije za šport za sofinanciranje gradnje športnih objektov v letih 2017, 2018 in 2019 je bila oddana vloga za sofinanciranje obnove školjke olimpijskega bazena na kopališču Pod Skalco v Kamniku. V kolikor bo projekt odobren, bo sofinanciran v višini 30 odstotkov.
V sredo, 9. novembra 2016, je v prostorih Občine Kamnik potekal sestanek s predstavniki Razvojnega centra Srca Slovenije. Tema pogovora je bil plan dela za prihodnje leto. Dogovorili smo se za sodelovanje pri prijavah in izvajanju evropskih projektov, za krepitev rokodelske mreže, za nudenje podpornega okolja podjetništvu, za širjenje lokalne samooskrbe ter za krepitev aktivnosti na področju turizma. Razvojni center Srca Slovenije je na transnacionalnem programu Podonavje uspel pridobiti projekt Citywalk, katerega pilotno območje je občina Kamnik. Projekt obravnava trajnostne oblike mobilnosti s poudarkom na pešačenju in se bo izvajal v naslednjih 3 letih. Za Občino Kamnik projekt pomeni uresničevanje ukrepov Celostne prometne strategije.
V preteklem tednu smo uspešno oddali zahtevek za nepovratna sredstva na podlagi Zakona o financiranju občin za projekt ureditve Muzejske poti, ki je bil tudi odobren v višini 65.000 evrov. Prav tako sta bila oddana finančna zahtevka za projekt avtobusne postaje Soteska in projekt hodnik za pešce v naselju Laze.
V torek, 15. novembra 2016, bo ob 17. uri v Domu kulture Kamnik potekala že tretja v nizu javnih razprav pri pripravi projekta Celostne prometne strategije, v okviru katere bo organizirana tudi delavnica ožje delovne skupine deležnikov. Tokratna vsebinska razprava bo posvečena določitvi vizije na področju trajnostne mobilnosti.
Vir: Občina Kamnik
