Ob razgrnitvi OPN lansko leto je bil razpisan čas za pripombe 1 mesec vendar je bil podaljšan še za 1 mesec, kar se je izkazalo za dobro, saj je prispelo še veliko pripomb tudi sam sem predlagal podaljšanje tega roka, vendar me nek občan sprašuje, kdaj je bilo to podaljšanje sprejeto na občinskem svetu. Sprašuje ali je potrebno, da to spremembo potrdi občinski svet ali je dovolj da to razglasi občinska uprava.
Peregrin Stegnar /NSi/
Občinski svet Občine Domžale je na svoji 8. seji, dne 17. septembra 2015 v prvi obravnavi sprejel OPN in ga posredoval v javno razgrnitev. Gradivo je pred sejo Občinskega sveta obravnaval tudi Odbor za prostor. V času javne razgrnitve, ki je potekala med 1.10.2015 in 30.10.2015 smo sodelavci Oddelka za urejanje prostora organizirali javno obravnavo OPN in predstavitve po krajevnih skupnostih. Člani odbora za prostor, posamezni svetniki in številni občani so nas opozorili, da je uradi obsežnosti gradiva OPN rok za podajo pripomb (pre)kratek. Občinska uprava je zato sklenila, da se podaljša rok za sprejemanje pripomb zainteresirane javnosti k javno razgrnjenemu gradivu OPN. Rok za zbiranje pripomb je bil podaljšan za 30 dni, do vključno 30. novembra 2015. Obvestilo je bilo objavljeno v oktobrski številki revije Slamnik in na spletni strani Občine Domžale. V času podaljšanega zbiranja pripomb zainteresirane javnosti smo na Oddelku za urejanje prostora prejeli 150 pripomb zainteresirane javnosti ali 45 °A vseh pripomb. Podaljšanje roka za zbiranje pripomb je bilo deležno pozitivnega odziva.
Jure Košutnik, vodja Oddelka za urejanje prostora
___________________________________________________________________
Dajem pobudo, da bi se uredila kolesarska pot in pešpot na relaciji Dragomelj Domžale.
Uroš Breznik /SD/
Občina Domžale je pred leti (2009) pripravila in označila omrežje kolesarskih poti po območju občine in okolici. Projekt je bil kasneje povzet tudi v okviru projekta Gremo na pot pod okriljem Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije. Določene so bile kolesarske in pešpoti, ki so v času nastajanja zadostile kriterijem glede varnosti in atraktivnosti. Med njimi je tudi t.i. Zahodna trasa, katere del poteka od Štude preko Šentpavla do Dragomlja. Omenjeni odsek je umaknjen od regionalne ceste in za udeležence zato varnejši in privlačnejši. Pomanjkljivost je v tem, da je pot za dnevne migracije manj pomembna, ker ne zagotavlja direktne povezave med naseljema Dragomelj in Domžale. Trasa je dostopna na spletnih straneh https://www.domz,.siisla5579,kolesarske-in-pespotihemljevid-kolesarskih-poti in http,u_www.gremonapot.si Kot izhaja iz uvoda, navedena trasa ni najbolj primerna za dnevno uporabnike. Zanje je najpomembnejša direktna povezava med izvorom in ciljem. V letu 2016 je v okviru magistrskega študija na oddelku za krajinsko arhitekturo na Biotehniški fakulteti ga. M. Baloh magistrirala na temo Načrtovanje kolesarskih povezav Mestne občine Ljubljana z njenim zaledjem za dnevne migracije. V okviru vrednotenja možnih povezav naselja Domžale in centra Ljubljane so bile preverjene tri možne povezave in sicer dve v smeri Domžale, Depala vas, Trzin, Črnuče, Ljubljana in tretja ob regionalni cesti R3 665/1357 s potekom mimo Dragomlja. Povezava mimo Dragomlja je bila v primerjavi s prvo navedenima vrednotena kot manj primerna (op. vidik naloge je bila povezava Domžale-Ljubljana) in ne medkrajevna povezava, kot je predmet pobude. Odsek med Domžalami in Dragomljem je okvirno dolg 2.000 m. Glede na nivo ceste, dovoljene hitrosti in vrste udeležencev v prometu, pravila vodenja kolesarskih poti in druge prostorske danosti, bilo potrebne površine za kolesarsko in peš povezavo načrtovati in izvesti ločeno od vozišča, saj po podatkih pristojnega ministrstva povprečni letni dnevni promet presega 7200 vozil na dan. Pobudo bomo preučili z vidika prostorske in stroškovne izvedljivosti.
Andreja Sever, Oddelek za urejanje prostora
