Pred nekaj več kot letom dni smo v obliki pogovora s predsednikom Nadzornega odbora predstavili delo naše občinske uprave ali natančneje, župana in drugih odgovornih oseb, ki usmerjajo utrip naše občine. Takrat smo podrobneje predstavili izsledke nadzora nad delom občinske uprave in povprašali po sankcijah, ki naj bi sledile. Predsednik nam je naštel mnoge nepravilnosti, ki jih je odkril Nadzorni odbor, ki je pristojen za izvajanje notranjega nadzora, glede sankcij pa smo izvedeli, da le-teh ni bilo, saj je Odbor zgolj brezzobi tiger, ki samo renči, ugrizniti pa ne more. Na naš takratni intervju se je odzval ogorčeni bralec (njegovo pismo smo objavili), ki se ni mogel načuditi, kaj vse si občine lahko privoščijo, česar si običajen občan ne more, ne da bi ga doletela kazen. Tudi letos smo prosili gospoda mag. Kurmanška, da nam z vidika Nadzornega odbora pojasni nekatere primere, ki so tudi v javnosti zbudili veliko negodovanja in vprašanj. Povprašali smo ga tudi o tem, če je »občinski tiger že dobil zobe«, pa je zatrdil, da le ti rastejo počasi. Da bi zobje rasli hitreje, bi bila nujna sprememba zakona o lokalni samoupravi, kjer bi Nadzornim odborom občin zaupali več pristojnosti in pooblastil.
NAJVEČJE INVESTICIJE
————————————————————————————————-
Parkirna hiša
Domžalska parkirna hiša je v zadnjem letu največkrat komentirana občinska investicija, saj je zrasla na mestu, kjer je bila že dolgo let načrtovana avtobusna postaja, katere pa mesto še vedno nima. Gradnja garažne hiše je »financirala« EU, zaradi česar se na prvi pogled zdi, da je to za občino izjemno ugodno, na drugi pogled pa se porajajo pomisleki, ki odpirajo drugačno perspektivo:
Celotna investicija skupaj z nakupom zemljišča je znašala 2,2 milijona EUR, cena samega objekta pa 1.475.000 €.
EU je pokrila 85%, občina Domžale pa 15%. EU je prispevala 85% sredstev ali 1.253.750,00 €, občina Domžale pa 15% ali 221.250,00 €. Vendar je občina sklenila še za cca. 250.000 € aneksov na osnovno ceno in sicer za dodatna dela.
Pa še drugi pogled: vzdrževanje garažne hiše naj bi letno stalo približno cca. 125.000 €, v vseh dosedanjih mesecih poslovanja pa je bilo v povprečju parkiranih nekaj več kot 50 avtomobilov/mesec, od 228 parkirnih mest.
mag. Kurmanšek, predsednik NO v zvezi s to investicijo pravi takole:
»Ne verjamem, da se v tem trenutku s problemom prazne garažne hiše ukvarja prav veliko ljudi. Glede na izvedene pretekle projekcije naj bi bila parkirna hiša rentabilna. Preko celega leta pa se je pokazalo, da je »garažna hiša« bolj ali manj nasedla investicija in postaja bolj kot ne »hiša duhov«. Vsekakor pa v tem trenutku, to po mojem mnenju ni projekt, ki bi bil ekonomsko upravičen tako z vidika zasedenosti kot pokrivanja obratovalnih stroškov. Vsekakor pa bo možno o tem projektu, njegovi rentabilnosti in odgovornosti zanj povedati kaj več, ko bomo končali nadzor, ki je prav sedaj v teku«.
————————————————————————————————–
Sanacija fasade KD Franca Bernika
Kulturni dom je eden od biserov našega mesta in občani smo nanj ponosni, tako v arhitekturnem pogledu kot z vidika kulturne dejavnosti, saj so Domžale dobile pridih kulturnega središča. Mnogi so se sicer čudili, zakaj obnavljanje fasade po relativno kratkem časovnem obdobju, ampak če so strokovnjaki ugotovili potrebo, bo že držalo. Kot so zapisali občinski viri, je bila po novem barva oken za odtenek drugače zelena, ker je Zavod za kulturno dediščino (ki budno nadzira vse nianse pri obnovitvah!) ugotovil, da so se tako bolj približali izvirniku. Da je kulturni dom videti tako veličastno kot davnega leta 1910, so zapisali. Pa vendar, vedno je nekakšen »ampak« in tudi tokrat je:
Pogodba je bila sklenjena za dobrih 62 tisočakov, dva dni zatem pa je sledila nova pogodba na znesek skoraj 76 tisoč evrov in aneks zaradi napačnih meritev izvajalca dodatno še za 18 tisoč. Do aneksa je menda prišlo zato, ker je projektant ‘pozabil’ upoštevati eno stran fasade. Končni strošek obnovitve fasade na KD Franca Bernika je bil nekaj več 111.000 € ali skoraj še enkrat toliko, kot je znašala prva, optimistično zastavljena pogodba. Merilo za izbiro najugodnejšega ponudnika je bila izključno najnižja cena (!). Brez dvoma.
mag. Borut Kurmanšek o tej investiciji pravi:
»Do aneksa pri sanaciji fasade je res prišlo, saj naj bi projektant »pozabil« pri popisu del upoštevati eno stran fasade. NO bo opravil nadzorni pregled nad projektom obnove KD Franc Bernik, smo pa tudi že pozvali Občinsko upravo k pojasnilu, kako je lahko do take »šlamastike« prišlo in kdo bo prevzel odgovornost oz. od koga bodo terjali odgovornost za navedeno. Odgovora Nadzorni odbor s strani občinske uprave do tega trenutka še ni prejel. Opažamo, da so bili pri večini investicij, ki se izvajajo v Občini Domžale in so bile le- te vključene v nadzorne preglede, sklenjeni aneksi za dodatna dela »katerih dela ni bilo mogoče predvideti«.
Vprašanje je, ali so pri vsaki investiciji res potrebni aneksi (iznenada se pojavijo nepredvidena dela, ki jih ni mogoče vključiti v osnovno pogodbo). Morda je to le vzvod za povečanje vrednosti del potem, ko se izkaže, da niso vsi »deležniki« zadovoljni z zaslužkom, da ne rečemo (iz)plenom?
mag. Kurmanšek še nadaljuje:
»Vsak dober gospodar zahteva , da se za dogovorjeno ceno izvrši vsa dogovorjena dela oziroma čim več. Če je napako storil projektant, naj to napako tudi krije, v kolikor del ni predvidel. Takšne rizike običajno prevzame izvajalec, ki si na podlagi popisa, ki ga opravi projektant, objekt tudi ogleda in nato izdela ponudbo (ponudba na ključ) ne pa, da se na koncu sklepajo aneksi za dodatna dela!!!«
Kot podizvajalec del je v pogodbi naveden MB Oprema d.o.o. , Štihova 24, Ljubljana (vir: www.enarocanje.si), dejansko je dela izvajalo podjetje Kuponko Gradbeništvo (!?).
————————————————————————————————–
Obnova mostu pri Repovžu
Obnova vozišča na mostu Repovž čez Kamniško Bistrico je bila dolgotrajna in zahtevna. Da je bila dolgotrajna, vedo povedati tudi občani in domačini, ki so prav v najvišji poletni vročini iskali bližnjice in stranpoti, da se niso ure dolgo gnetli ob cestni zapori. Občina je takole obvestila občane in jih prosila za njihovo polno razumevanje:
»Glede na kompleksnost sanacije starega objekta v nezavidljivem stanju ter relativno majhno dolžino mostu predmetna sanacija zahteva veliko število posameznih faz del, ki ne omogočajo hkratnega velikega števila delavcev na gradbišču, medtem, ko je vzporedno delo več faz v večini primerov nedopustno. Občane zaradi tega naprošamo k razumevanju, saj bo kvalitetna izvedba koristila vsem uporabnikom mostu še mnogo let.«
Na naše uredništvo so prihajala mnoga vprašanja (in ugibanja) občanov, kaj za vraga da počne izvajalec del, ker se ta nikamor ne premaknejo, promet sredi visokega poletja pa je ohromljen. Zato smo že takrat s tem v zvezi postavili novinarsko vprašanje nekako v tem smislu:
»Po vseh diskusijah o obnovi mostu Repovž z gradbenimi inženirji, delavcem, ki je leta delal na mostovih in ga iz radovednosti tudi večkrat obiskal v času del, in po številnih pismih bralcev, je prevladala ocena, da bi most lahko popravili v dveh tednih. Cena po zagotovilih “naše neodvisne” gradbene stroke ne bi smela preseči 20.000 EUR. Dela sta ves čas opravljala dva delavca in zaključno asfaltiranje je trajalo samo par ur.«
Odgovor na novinarsko vprašanje – sanacija mostu Repovž čez Kamniško Bistrico v Domžalah
Na podlagi Zakona o medijih (uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami) vam v nadaljevanju posredujemo odgovor na vaše vprašanje v zvezi s sanacijo mostu “Repovž” čez Kamniško Bistrico.
Z izvajalcem del, Saning d.o.o. iz Kranja smo sklenili pogodbo za gradbena dela “Obnova voziščne konstrukcije na mostu čez Kamniško Bistrico na Kopališki cesti” v višini 91.474,16 EUR.
Urad župana Občine Domžale
Predsednik NO mag. Borut Kurmanšek je takole komentiral naše vprašanje:
»Kot občan in predsednik NO sem spremljal ogorčenje in komentarje občanov, ki so/smo spremljali obnovo mostu čez Kamniško Bistrico, saj gre za eno najpomembnejših prometnic iz AC proti centru Domžal. Z ogorčenjem občanov se v celoti strinjam, saj so se morali zaradi dolgotrajne obnove mostu voziti po alternativnih poteh in tako izgubljali dragoceni čas. Kljub temu, da je bil most odprt pred rokom za dokončanje del, verjamem da bi bil lahko zaključen še malo prej. Glede na komentarje občanov o pogodbeni višini zneska za obnovo mostu vam o tem ne morem podati ocene ali je ta pretirana, saj Nadzorni odbor še ni izvedel nadzornega pregleda nad rekonstrukcijo mostu, vam bomo pa z veseljem posredovali informacije, ko bo Nadzorni odbor začel in prišel do končnega poročila. Res pa je, da bi bilo smelo pozvati naročnika se pravi Občino Domžale, da pri tako pomembnih obnovah kot so obnove v cestno infrastrukturo, katera iz časovnega vidika vpliva na kvaliteto življenja občanov, v bodoče že pri samem izboru izvajalca naredijo vse, da bodo ti roki izvedbe čim krajši in s tem v najmanjši možni meri vplivali na ustaljen ritem občank in občanov«.
—————————————————————————————————
DOMNEVNO KORUPTIVNA ZAPOSLOVANJA V JAVNIH ZAVODIH
Občina ima kar nekaj javnih zavodov, kjer so vodilna delovna mesta, za katera občina kot ustanoviteljica sama določa pogoje zaposlovanja. Tako pač veleva naša zakonodaja, kajti lastnik je tisti, ki ima v rokah škarje in platno. Eno takih vročih delovnih mest je tudi mesto direktorja v novo ustanovljenem CZR-ju (Centru za zaščito in reševanje, ki je bil nekoč v sklopu Heliosa). Ob zaposlitvi Andreja Jarca, bližnjega sorodnika nekdanje podžupanje in sedanje občinske svetnice, je završalo tudi v večjih slovenskih medijih, češ da gre za očitni nepotizem in zaposlovanje ‘po zvezah’. Vprašali smo tudi predsednika Nadzornega odbora za njegovo mnenje o tem in še nekaterih podobnih primerih.
No,tudi tu se pokaže vsa nemoč nadzora, saj odbor lahko nadzira samo spoštovanje predpisov. Ker pa predpise krojijo občinske strukture, so nedvomno skladni s sklepi organov. Tako se je zgodilo tudi v tem primeru, saj je razpis zahteval visokošolsko izobrazbo in 5 let delovnih izkušenj brez navedbe, kakšne izkušnje so potrebne. Predpisi torej niso bili kršeni, nadzor ne more ugotoviti nič spornega in korupcije ni bilo. To je jasno povedal tudi naš sogovornik mag. Kurmanšek:
»Kot predsednik NO odbora sem se seznanil z domnevnim »koruptivnim« zaposlovanjem preko vas, medijev. Kolikor mi je znano je bil g. Jarc pred imenovanjem na mesto direktorja CZR-ja v.d. direktorja in nato na podlagi pogojev iz odloka, ki ga je sprejel občinski svet imenovan v CZR. Ali so pogoji, ki so zahtevani za mesto direktorja v tako pomembni ustanovi kot je CZR, ki skrbi za več kot 50.000 prebivalcev, bili preohlapni, pa bomo videli kmalu, ko se bo g. Jarc moral spopasti tudi z notranjimi »problemi«, ki so v CZR-ju in o katerih je tudi sam govoril v enem izmed lokalnih medijev. Vsekakor mora biti direktor dober menedžer, pogajalec, motivator in na koncu dober poznavalec področja, ki ga vodi. Ampak pustimo času čas in tako tudi g. Jarcu, da se izkaže in pokaže svoje kvalitete pri vodenju CZR-ja. V kolikor pa bi se posledično izkazalo, da je bilo z imenovanjem kaj v neskladju bi bilo pa prav, da bi tisti, ki so g. Jarca imenovali na to mesto, tudi prevzeli odgovornost.«
Očitki o nepotizmu pri zaposlovanju so v javnosti krožili tudi glede direktorja javnega Zavoda za šport in rekreacijo, ki ga je občinski svet prav tako potrdil v tem letu. Vendar velja enako kot za prvi primer: direktor se bo pač moral izkazati z delom in tako je tudi prav. V dobro vseh občanov upamo, da na občini ne bodo nesposobnosti kadrov prikrivali z večanjem števila zaposlenih.
NO je prav v Zavodu za šport pri nadzornem pregledu ugotovil več nepravilnosti, na katere je opozoril z zapisnikom. Zavod ima v registru za 22.153.372,38 € sredstev, pri tem pa so odkrili neustrezno vodene poslovne knjige. Dalje neurejen register osnovnih sredstev, za dobrih 67 tisočakov porabe ni pojasnjene. Kot zavezo so v NO zapisali, da mora Zavod za šport oddajati letna poročila tako, da bodo podatki predstavljali resnično in pošteno stanje in bodo podlaga za sprejemanje odločitev. Morda je zaradi takih izsledkov vpadljiv podatek, da je na Zavodu skupaj z direktorjem in administrativno pomočjo kar 8 zaposlenih. Mag. Borut Kurmanšek še pravi:
»Bi pa Zavod za šport, katerega osnovna sredstva (premoženje zavoda) znašajo 22 mio EUR, vsekakor potreboval dobrega gospodarja in menedžerja, ki bo kos upravljanju zaupanega premoženja občine. Upam pa, da je s prihodom novega direktorja na čelo Zavoda za Šport prišla tudi nova energija, ki bo na Zavodu za šport uredila vse tisto kar je bilo do sedaj odprto oz. neurejeno (popis osnovnih sredstev, vodenje objektov ..)«
—————————————————————————————————
KAKO DRAGO VODO PIJEMO?
Za JKP Prodnik velja splošno mnenje, da so najbolj zaslužni za to, da v Domžalah pijemo odlično vodo. No, vodo imamo menda res kvalitetno (s pomočjo matere narave, saj imamo mnogo vodnih zajetij v neokrnjenem in zelenem objemu gozdov, kot je Kolovec in še kje), ob vsem tem pa čudijo izjemno visoki stroški na položnicah občanom. Predsednik NO pravi:
»Ko smo opravili nadzor nad cenami komunalnih storitev, smo se »fokusirali« le na področje vodarine in omrežnine za gospodinjske priključke (fi 20 mm). Ugotovili smo, da imamo občani Domžal glede na primerljive občine, ki so v primerljivem območju (sem spadajo Celje, Koper, Tržič, Škofja Loka, Murska Sobota, Kočevje in Nova Gorica) vodarino višjo od povprečja za 5,74 % in omrežnino kar za 89,34 %. Pri gospodinjstvu s povprečno porabo 13 m3 na vodarini letno pomeni za 12,47 EUR višji strošek in na omrežnini 42,22 EUR. Skupaj tako na leto vsako gospodinjstvo prispeva za 54,69 EUR več, kot je povprečje v primerljivem območju. Seveda pa sem niso vključene odpadne vode in ravnanje z odpadki, kar pa na koncu ta strošek še poveča.«
Zato se je tudi tukaj potrebno vprašati, kaj imamo uporabniki na račun tako visokih omrežnim več, kot uporabniki v istem primerljivem območju? Imamo mogoče višji standard kot npr. v občinah Koper in Nova Gorica? Vsekakor bi bilo higiensko in prav, da bi Prodnik d.o.o. naredil rezime vseh zbranih sredstev na račun dviga cen in predstavil občanom, kaj je bilo narejeno skozi višje cene in kaj bo še potrebno narediti. Kajti prav je, da občani občine Domžale vedo zakaj plačujejo več kot uporabniki v drugih občinah primerljivega območja in si tako sami ustvarijo sliko dodane vrednosti, ki jo plačujejo.
Sprašujemo se, ali je naše omrežje res tako slabo, da potrebuje takšne sanacije? Pa vodarina: kaj povzroča tako visoke stroške? Je to slab vozni park, cena goriva ali plače komunalnih delavcev? Občani menimo, da je po treh letih že skrajni čas, da se preveri, kje smo z zbranimi sredstvi, obnovljenim omrežjem ter temu primerno ustrezno korigira cene, ki bodo primerljive občinam v primerljivem območju s primerljivo infrastrukturo.
»Z vašimi trditvami se strinjam, NO je pregled opravil, opozoril na podobna dejstva kot jih navajate vi in s poročilom temeljito seznanil občinski svet in sicer na junijski seji 2016 od katerega pa še vedno pričakujemo ustrezno reakcijo«.
Občani bomo zadovoljni, če bodo v Prodniku prevetrili svoje poslovanje in pogledali, kaj vse povzroča visoke cene komunalnih storitev, ki jih občani plačujemo brez ugovora. Bo Nadzornemu odboru uspelo kljub temu, da kakšnih posebnih orodij (razen priporočil) nima?
———————————————————————————————–OBČINSKI SVET, SEJNINE IN DRUGO
Seje občinskih svetov se odvijajo vsaj enkrat mesečno in takrat ugotavljajo tudi sklepčnost ali prisotnost. Če je ta prenizka, seja ni sklepčna oziroma sklepi niso veljavni. Če je končana zelo hitro, se lahko zgodi, da sejnina svetnikom ne pripada v celoti. Občinski svetniki za svojo prisotnost prejemajo 5,8% županove plače ali 212,35 € bruto.
Zakaj je vodenje občinskih sej zaupano občinskemu svetniku mag. Lončarju, ki za tako vodenje dobi pavšal, ki bi sicer pripadal županu (znesek nadomestila glede na plač. razred?) Za vodenje sej mag. Lovro Lončar prejema 7,5% županove plače, kar znaša 274,59 € bruto. Bi temu lahko rekli nenavadni dodatki?
»Po meni znanih podatkih gre tukaj za dogovor med županom g. Dragarjem in svetnikom g. mag. Lončarjem. G. mag. Lončar je še vedno svetnik, le da mu je župan zaupal vodenje sej, saj ima g. Lončar na tem področju dolgoletne izkušnje. Kar se pa tiče dodatkov, bi pa o tem morali povprašati g. župana oz. g. mag. Lončarja.«
Bomo posredovali na občino uradno novinarsko vprašanje in o tem tudi obvestili javnost.
———————————————————————————————–
NADZORNI ODBOR – BREZZOBI TIGER
To smo zapisali že v lanskem letu in se že ponavljamo. NO je notranji nadzorni organ, ki na ugotovljene napake opozarja in zahteva odpravo, nima pa nobenih vzvodov, da kršitelje kaznuje, lahko le poda prijavo na odgovarjajočo državno institucijo, če gre za utemeljen sum kaznivega dejanja. Pa vendar: V letošnjem letu so porabili dodeljena finančna sredstva (teh je bilo za okoli 17 tisočakov); do ponovne odobritve sredstev iz proračuna so praktično onemogočeni v svojem delovanju, saj ne morejo izplačevati niti sejnin niti drugih stroškov. Občini pa se, menda razumljivo, ne mudi z odobritvijo dodatnega denarja v ta namen. Zlobno bi lahko zapisali, da Nadzorni odbor ne more nadzirati župana, če jim ta ne odobri sredstev za takšno nadziranje. Res prava komedija absurda, če upoštevamo dejstvo, da smo občani vedno bolj izpostavljeni vsem mogočim represijam, nadzorom, kaznim in celo uporabi fizične sile, ker to lahko po novem izvajajo tudi redarji, če se recimo, ne strinjamo z njihovimi odločitvami. Le nadzorniki so očitno imenovani samo zato, da ima beseda »demokracija« vsaj nekaj ugleda. Res pa je, da na vse videno in že slišano imamo volivke in volivci na koncu zaključno besedo pri določanju predstavnikov v občinskem svetu in izpolnjevanju naših želja ter odprave nepravilnosti. To je vse, kar nam preostane.
Danica Šraj
