V soboto 4. februarja zvečer je v dvorani kulturnega doma Janka Kersnika v Lukovici potekala osrednja občinska proslava ob slovenskem kulturnem prazniku.
Himni Prešernovi Zdravljici smo tokrat prisluhnili v izvedbi dua Wildart, nato nas je preko celotne prireditve z besedo vodila Tjaša Hrobat Košir.
Letos so na prireditvi podelili priznanja za izjemne športne uspehe v letu 2016. Iz rok župana Mateja Kotnika in predsednika odbora za družbene in društvene dejavnosti Matevža Kinka so jih prejeli Tomaž Avbelj nogomet, Klemen Gerčar motokros, Matic Kokelj gorsko kolesarstvo, Robert Kotnik atletika, Maja Per gorski tek, Matic Pirnat ameriški nogomet, Mike Urbanija tenis, Aleš Virtič gorsko kolesarstvo, Primož Vindišar moto šport, Tjaša Žordani gorsko kolesarstvo. Podelili so še bronaste medalje so prejeli Sara Jenčič balinanje, Petra Pavlič dvigovanje uteži in Edvin Ramdedovič borilni športi.
Predstavili so se nam še z petjem in igranjem študentje akademije za glasbo Ana Stoschitzky, Matej Avbelj in Maruša Urankar. Slavnostni govornik avtor slovenske knjige leta 2016 Boštjan Gorenc – Pižama, je uvodoma spregovoril na njemu znan šaljiv način z vprašanjem: Čemu praznujemo Prešernov smrtni in ne rojstni dan kot kulturni praznik. Odgovor je tako značilen za nas, ki obenem kaže tudi naš odnos do kulture: Umetnik se je stegnu ne bo več cuzal našga dnarja, zdej mamo pa lohk praznik. Še pred začetkom resnejšega dela nagovora se je postavil ob sliko Janka Kersnika in dejal, da veste zakaj so me povabili. Spregovoril je o tem kako je kulturno udejstvovanje, ki nas izpolnjuje in izpopolnjuje. Vsak najde svojo kulturo, ki naj pomeni korak naprej in ne korak nazaj. Vse premalo beremo in ob tem dal primero iz enega izmed medijev, ki je z velikimi črkami naznanil odhod Petra Prevca, v članku pa piše, da se umika za dva dni, da si prečisti misli. In kje je tukaj mesto knjigam? Za razliko ob napol prebavljenih informacij, ki nam jih servirajo mediji so knjige slow food za misli, zahtevajo našo pozornost naš čas ob njih se moramo umiriti, vdihniti in se potopiti v njihov svet, ne moremo zgolj pljuskati po plitvini. Knjige so namreč brusni kamen za um, kakor meč potrebuje brus, nap um potrebuje knjige, da ostaja oster, saj s poglobljenim branjem skrbimo, da nam um ne utopi obenem pa razvijamo kritičen odnos do zapisanega. Poleg ostalega se je v nagovoru dotaknil še svojega prihoda v Lukovico pred sedmimi leti in dejal: ko sem se sprehajal takole po Lukovici po tem čudovitem trgu sem opazil tablo Franu Milčinskemu in na njej napis Tu na domu svoje matere je pisatelj Fran Milčinski v krogu svoje družine in Lukovčanov našel mnoge spodbude za svoja neminljiva literarna dela in sem si rekel, če ti ljudje tukaj premorejo toliko samoironije in samozaupanja, da jim ni nerodno reči, mogoče smo bili pa mi inspiracija za Butalce, se bom tudi jaz tu dobro počutil. Dodal je še besede Toneta Pavčka: Če ne bomo brali, nas bo pobralo in s tem zaključil svoj nagovor, ki zahteva razmislek in premišljevanje, kajti vse kar je povedal je res in, da nas ne bo pobralo torej berimo, a ne tračev kar je posebno poudaril.
Na odru so zaplesali še učenci 1. razreda baleta Glasbene šole Kamnik, ter ponovno zmagovalca oddaje Slovenija ima talent, duo Wildart. Duo sestavljata Lenart Prek in Timotej Willewaldt in v drugem delu nastopa sta morala poleg igranja, odgovarjati še na zastavljena vprašanja voditeljice. V sebi značilnem stilu sta na vprašanja odgovarjala v glavnem z igranjem na inštrumente vmes pa le povedala še kakšno njunim letom in mladostniški razposajenosti podobno. Kljub temu sta tudi za odgovore požela močan aplavz. Naj tokratni zapis o osrednji občinski proslavi zaključim z besedami Boštjana Gorenca – Pižame, ki jih je izrekel na začetku: Naj vam bo lep in prešeren kulturni praznik.
djd
