INTERVJU Z DIREKTORJEM PODJETJA TERMIT
»Namesto, da bi se ukvarjali s tekočimi posli, se že več kot mesec dni trudimo pomiriti Moravčane, ki se bojijo, da podjetje Termit onesnažuje okolico z nevarnimi odpadki,« pravi direktor podjetja Anton Serianz. Čeprav je poslovanje Termita pod budnim nadzorom inšpekcij in imajo za svoje delo vsa potrebna okoljevarstvena dovoljenja, dvomi med krajani ne pojenjajo. Združili so se v civilni iniciativi, da bi se s skupnimi močmi borili proti domnevno spornemu ravnanju podjetja, ki je za svoje okoljske sanacije dobilo celo nagrado gospodarske zbornice.
Gospod Serianz, prebivalci Moravč so zaskrbljeni, ker so prepričani, da podjetje Termit v moravško dolino odlaga sporne odpadke. Kako boste pomirili razburjeno lokalno javnost in civilno iniciativo, ki so jo ustanovili?
Termit je rudarsko podjetje, ki ima z Republiko Slovenijo sklenjeno koncesijsko pogodbo za izkoriščanje mineralnih surovin. Po tej pogodbi smo odkopne površine dolžni tudi sanirati. Ker koncesijske pogodbe obstajajo šele 15 let, smo podedovali tudi nekaj nesaniranih površin iz preteklosti. Glede na to, da vsako leto naravi vzamemo 250.000 ton rovne surovine, je za sanacijo potrebno ta material nadoknaditi. Poleg odkrivke iz novih odkopov, gline iz proizvodnega procesa in humusa za sanacijo uporabljamo tudi inertne in nenevarne odpadke, ki jih predelamo v gradbene materiale.
Takšen postopek je najučinkovitejši, najhitrejši in najbolj ekonomočen. Za predelavo inertnih in nenevarnih odpadkov imamo vsa potrebna okoljevarstvena dovoljenja, navsezadnje smo dobili tudi nagrado gospodarske zbornice za okolju prijazen postopek. Dvom občanov je zato popolnoma odveč.
Lahko natančneje pojasnite, kaj so odpadne snovi, ki jih vaše podjetje odlaga v okolje? So te res sporne za naravo in krajane?
Še enkrat bi rad poudaril, da Termit ne odlaga odpadnih snovi. Termit predeluje nekatere nenevarne in inertne odpadke v gradbene materiale in jih nato vgrajuje v opuščene odkope zaradi sanacije degradiranih površin, ki jih nato vrnemo v kmetijsko rabo. Nekatere že sanirane površine so tudi za stroko primer vzorne rekultivacije. Najpogosteje predelujemo livarski pesek, pepel iz toplarne v Ljubljani, papirniški mulj, odpadke od peskanja, odpadno keramiko, opeke, ploščice in gradbene odpadke po žganju. Ti materiali so že sami po sebi neškodljivi.
Ali vpliv predelave odpadkov kdo spremlja oziroma proučuje?
Emisije v zrak spremlja Zavod za varstvo pri delu iz Ljubljane, emisije v vode spremlja Nacionalni laboratorij za hrano, okolje in zdravje, hrup pa Sinet. Seveda so tu še redni in izredni pregledi okoljske in rudarske inšpekcije. Rezultati vseh so bili do zdaj enaki – naša dejavnost je za okolje popolnoma nesporna.
Tam, kjer je nekoč stalo jezero, je zdaj le še črna gmota, pravijo nekateri Moravčani, očitke pa pripisujejo vam. Kaj se je zgodilo z jezerom, ki se ga okoličani očitno spominjajo z nostalgijo?
Tega ne pravijo Moravčani, saj Moravčani vedo, da v Moravčah ni bilo jezera, le Termitov usedalni bazen, ki je del proizvodnje. Ne razumem, od kje ta nostalgija po jezeru. Sem Moravčan in kot mulci smo se kopali na tistih »Havajih«, vendar smo vsi vedeli, da je to prepovedano. Zgodile so se tudi tragične nesreče. Ampak to so bili drugi časi.
Kako pa na te očitke gledajo vaši zaposleni? Ni skrivnost, da Termit zagotavlja kruh številnim moravškim in okoliškim družinam …
Vprašati bi morali njih, vendar pa mislim, da večina zaposlenih ve, da podjetje v katerem delajo, ne onesnažuje moravške doline in da delamo skladno s predpisi. Sami lahko vidijo, da imamo stalen nadzor pooblaščenih inštitucij in tudi inšpektorjev. Se pa vedno najdejo nezadovoljni posamezniki, ki kritizirajo in natolcujejo vse mogoče.
V zvezi z dogajanji, ki so pritegnili tudi pozornost širše javnosti, je bila sklicana celo okrogla miza. S kakšnim namenom?
V slovenskem okolju na žalost velja, da se preko medijev lahko veliko doseže, tako v pozitivnem kot tudi v negativnem smislu. Pred kratkim je bil na televiziji objavljen obširen prispevek o Termitu in širša javnost se sprašuje, ali so bile predstavljene informacije resnične. Sodelujoči v prispevku so nekatere ljudi tudi diskreditirali z lažmi, prav tako podjetje samo, saj so nas označili tako rekoč kot »ekološke kriminalce«. Kar pa je zame še posebej zaskrbljujoče, državne nadzorne in inšpekcijske službe so po mišljenju teh ljudi popolnoma neverodostojne. Nekatere je tudi strah, ker ne poznajo dobro delovanja podjetja. Zato je nujno, da smo na okrogli mizi skupaj s strokovnjaki povedali, razložili, da prebivalci in okolje niso ogroženi.
Odkop Hudej – Ples pred in po sanaciji
Podjetje Termit je sicer eno izmed redkih podjetij, ki še vedno uspešno posluje v domačih, slovenskih rokah. Finančno stanje je stabilno, število zaposlenih celo narašča. V čem je skrivnost vašega uspeha?
Podjetje je v lasti zaposlenih, kar je velika prednost pri vodenju. Mislim, da je lojalnost zaposlenih za uspeh podjetja zelo pomembna, seveda pa je velik faktor tudi finančno ozadje. V slovenskem delovnem okolju je še vedno zelo veliko ostankov t.i. socialistične miselnosti in ljudje še niso popolnoma dojeli, da moraš svojo plačo zaslužiti, da delavnik ni več od 6. ure do 14. ure, da trg odloča kaj in kako boš delal.
Podjetje se v zadnjih desetih letih razvija, odkar sam vodim Termit, pa smo bistveno bolj usmerjeni v izvoz, saj je slovenski trg premajhen, če hočeš obstati in rasti. Razširili smo prodajni asortima, s tem so povezane investicije, postavljamo denimo novo jedrarno. Izvoz v tujino, predvsem na nemški trg, je velik uspeh, seveda pa zahteva tudi bolj nadzorovano, konstantno kakovost, ogromno dela vloženega na področje notranjega nadzora, kakovosti itd. Prepričan sem, da je podjetje uspešno, če dobro prodaja. Termit je zato finančno stabilen, zaposlujemo nove sodelavce, plače imamo nad slovenskim povprečjem. Skušamo biti dobro socialno podjetje v smislu večjih možnosti za zaposlene, kot dodana vrednost, ker dobro poslujemo. Štipendiramo tudi vse otroke naših zaposlenih, ne glede na to, kje se šolajo.
Ena izmed vaših pomembnih strank je tudi Cimos, o katerem se zadnje čase precej govori. Kaj bi za vas pomenilo, če Cimos dokončno propade?
Ker je Cimos naš največji posamični kupec, si želimo, da okreva. V kolikor to ne bo uspelo, si bomo morali pač poiskati nova tržišča. Na srečo je naša usmeritev že nekaj let izvoz, kjer dosegamo zavidljivo rast, ki nam vliva optimizem neodvisno od usode Cimosa.
Kakšno prihodnost kot podjetnik in gospodarstvenik napovedujete Cimosu? Kaj bi storili vi, če bi bila družba v vaših rokah?
Smatram, da je sedanja vodilna ekipa sposobna pripeljati Cimos v varne vode. Pozdravljam tudi angažiranje vladnih služb za ohranitev delovnih mest in reševanje pomembnega slovenskega izvoznika. Trenutno je moja skrb zgolj Termit, saj smo sredi intenzivnega investicijskega ciklusa.
Kakšne so po vašem mnenju karakteristike uspešnega direktorja?
Poleg tistih vodstvenih, ki naj bi jih vsak uspešen direktor imel, je zame pomembna sposobnost odločanja, tudi strokovnost in dobro poznavanje trga. To pa že samo po sebi pove, da moraš imeti vizijo, poznati smer, v katero se bo podjetje razvijalo. Kot sem že povedal, je najbolj pomembno v podjetju, da dobro proda, kar proizvaja oziroma trži, zato sam še vedno večino svojega delovnega časa porabim prav za to področje dela. Seveda naj bi bila ena izmed prioritet vsakega direktorja tudi dosledna skrb za zaposlene in okolje, v katerem delajo.
Jih imate?
Lahko rečem, da jih imam.
Preden ste začeli z delom v Termitu, ste živeli in delali v sosednji Italiji. Kaj ste počeli, kako ste si nabirali poslovne izkušnje?
Začel sem kot komercialist, nadaljeval kot direktor trgovsko distribucijskega podjetja. Srečal sem se z vsemi možnimi izzivi: tuj strokovni jezik, poslovanje podjetja v Italiji in vse, kar sodi zraven. Največ pa sem pridobil z organiziranjem in sledenjem agentske mreže po vsej Italiji. Zelo veliko sem bil na terenu, takrat sem vsako leto prevozil več kot 100.000 km. Bili smo kar zanimiv igralec na trgu. Veliko smo sodelovali s slovenskimi, francoskimi in kitajskimi podjetji. Zelo dragocene izkušnje, ki mi pomagajo pri vodenju Termita.
Bi lahko primerjali slovensko gospodarstvo z italijanskim?
Predvsem italijansko gospodarstvo 50 let dlje deluje v tržnih razmerah. Imajo veliko svetovno poznanih blagovnih znamk, mi pa se tržnega gospodarstva še učimo. Italijansko gospodarstvo je bistveno bolj organizirano kot slovensko, italijanska podjetja pa so stroškovno bistveno bolj omejena kot naša. Prispevki na plače, predvsem na nižje, so v Italiji še večji kot v Sloveniji. Davek na dobiček je v Italiji za podjetja, ki poslujejo z dobičkom skoraj 60-odstoten. Z gospodarstvenega vidika delajo v bistveno težjih pogojih kot mi.
Pa kljub temu pravite, da so uspešnejši, bolje organizirani …
To pa zaradi tradicije. V Italiji je razmerje med javnim in privatnim sektorjem precej ugodnejše kot v Sloveniji. Privatni sektor se razvija, proizvaja, državni sektor pa je podoben kot naš. Pri nas je problem ta, da je večina uspešnih podjetij še vedno v državni lasti, kjer se nastavljajo »naši« ljudje, ne glede na to, ali kaj znajo, ali ne. Važno je, koga poznajo. Večina slovenskih podjetij, ki deluje na domačem trgu je bolj podvržena lobiranju kot trženju, spet vse temelji na principu, kdo koga pozna, kdo komu kaj ponudi. Zato se ne razvija dovolj storitvena dejavnost, zato zaostajamo v razvoju in blagovnih znamkah. Medtem, ko smo živeli v strahu in se spraševali, kaj bo z našo državo, so nas po levi in desni prehitele vse države, tudi tiste, ki so »štartale« za nami. Govorim o Madžarski, Poljski, Češki, Slovaški … Problem v Sloveniji je v tem, da se vsi ukvarjamo samo sami s sabo.
Kaj pa naš in njihov način življenja, razmišljanja … ? V čem smo si podobni, v čem se razlikujemo? Katero italijansko značilnost med Slovenci pogrešate?
V Italiji sem se zelo dobro počutil, kljub temu, da so Italijani v povprečju precej drugačni od nas Slovencev. Ko te enkrat sprejmejo kot poslovnega partnerja in človeka, potem zadeve res stečejo. Velja beseda, ni potreben cel kup pogodb in napisanih papirjev. Kar se dogovoriš ustno, v glavnem velja, potem pa to pričakujejo tudi od tebe. To pogrešam pri nas. Vse mogoče se že dogovorimo, dejansko te pa vedno skrbi, kdaj si bodo premislili.
Pogrešam tudi to italijansko odprtost, neposrednost, odkritost. In bolj, kot razmišljam, v čem smo si Italijani in Slovenci podobni, ne najdem nobene skupne točke. Naši sosedje so iskalci sprememb, mi pa smo konzervativni, odklanjamo spremembe. Pri nas smo bolj »zapeti«, kot bi se nenehno bali, kaj bo o nas mislil sogovornik. Tudi način življenja je povsem različen. Italijani zjutraj radi dolgo spijo, delati začnejo kasneje, zato delajo praktično ves dan. Pomembna za njih je večerja, ki jo preživijo bodisi z družino bodisi s prijatelji, medtem ko pri nas ne večerjamo oziroma si vsak vzame morda le kos kruha. Tudi odnosi so v Italiji drugačni; Italijani imajo vsi ogromno prijateljev, ker so njihovi odnosi veliko bolj površni kot naši. Opazili boste, da Italijani potujejo v skupinah – ko gredo na dopust jih je vedno po 10, 20. So gostobesedni, mi pa redkobesedni, oni so samozavestni, mi pa ne. Zato res ne najdem podobnosti, lahko bi celo rekel, da smo Slovani in Romani zelo različni ljudje. Z združeno Evropo pa se bodo razlike verjetno manjšale.
Tjaša Banko
