INTERVJU: Marjeta Stražar: »Bistrica je bila umorjena«

2826

Tako odločno se direktorica Čistilne naprave Domžale-Kamnik, dr. Marjeta Stražar, opredeljuje do slabega ekološkega stanja, v katerem se je pred desetletji znašla Kamniška Bistrica. Dandanes se okoli nje suče življenje marsikaterega Domžalčana; reka s svojo zeleno okolico je naše priljubljeno sprehajališče, je mesto številnih rekreativnih dejavnosti, je naša oaza miru. Da bi takšna tudi ostala, je osnovno poslanstvo čistilne naprave, višja kakovost njenih storitev pa za sabo neizogibno potegne tudi višje zneske na naših položnicah …

Kako dolgo že vodite čistilno napravo?
V podjetju sem že od leta 1985, od leta 2010 pa sem direktorica. Pred tem sem bila sprva razvojna tehnologinja, nato pa vodja laboratorija. Ker sem dolgo časa delala na tehnološkem področju in kasneje vodila procesno delo v laboratoriju, mi to pri vodenju podjetja zelo koristi, saj poznam zakonitosti procesa. Procesi čiščenja na čistilni napravi so zelo kompleksni in zahtevajo strokovni pristop in ključnega pomena je, da temu sledimo tudi pri vodenju podjetja. V čistilni napravi nas je zaposlenih 16 in zelo pomembno je, da dihamo skupaj in delujemo enotno, ker je le na ta način mogoče obvladovati zelo zahtevne procese čiščenja.

Sicer pa ste biologinja?
Sem doktorica bioloških znanosti, diplomirala sem na področju mikrobiologije in v času zaposlitve na čistilni napravi sem naredila magisterij in doktorat iz področja čiščenja odpadne vode. Naneslo je tako, da sem se usmerila v preučevanje voda, to me je vedno zanimalo. K razvoju čistilne naprave in tudi mojemu osebnemu strokovnemu razvoju je ključno pripomogla moja predhodnica in bivša direktorica čistilne naprave, gospa dr. Olga Burica, ki je bila dolga leta srce naše čistilne naprave.

Kako na vaš objekt in dejavnost, ki jo opravljate, gledajo sosedje in okoličani?
Tako bližnji občani kot tudi zaposleni v Občini Domžale se zavedajo, da je čistilna naprava pomemben ekološki objekt, sprejemajo nas z naklonjenostjo ter razumejo, da smo v okolju prisotni z vsemi dobrimi in slabimi platmi, kar predstavljajo predvsem transporti skozi naselja. Dejstvo je, da čistilna naprava predstavlja industrijski objekt, ki si ga nihče posebej ne želi imeti v svojem bližnjem okolju. Na srečo je lokacija dovolj odmaknjena od naselij, poleg tega pa vestno skrbimo, da vse emisije ostajajo v mejah dovoljenega. Iz tega razloga smo v času nadgradnje vse večje izvore smradu pokrili in onesnažen zrak se očisti na bioloških filtrih. Odlično sodelujemo z lokalno skupnostjo in na različne načine skušamo naravnemu in socialnemu okolju vrniti naklonjenost oziroma dejstvo, da nas je sprejelo.

Kako pa sodelujete z ostalimi župani oziroma občinami?
Z vsemi šestimi župani občin lastnic čistilne naprave zelo dobro sodelujemo. Občina Kamnik se je posebej izkazala, saj so prevzeli vodenje projekta nadgradnje čistilne naprave, procesu pa je predsedoval gradbeni odbor, ki ga je korektno in prizadevno vodila Občina Domžale. Tudi v zvezi s pridobivanjem evropskih sredstev se moramo predvsem zahvaliti kamniški občini. Ostale občine nas sprejemajo z naklonjenostjo in se zavedajo, da sicer nismo na njihovem dvorišču, skrbimo pa za čiščenje vseh njihovih odpadnih voda. Mislim, da se predstavniki občin zavedajo, da smo pomemben ekološki objekt in slabo delovanje čistilne naprave bi jim povzročalo velike težave.

Med občani se že šušlja, da se bodo zaradi čistilne naprave povečali zneski na položnicah …
Res je, cena čiščenja odpadne vode se bo povečala, saj višja kakovost, ki jo čistilna naprava dosega po nadgradnji, terja tudi večje stroške. Za doseganje višjega učinka čiščenja oz. konkretno čiščenje dušikovih in fosforjevih snovi je potrebno dodajati večje količine kemijskih snovi in porabi se več električne energije, kar bo nujno vplivalo na ceno storitve. Največji vpliv na ceno storitve čiščenja odpadne vode pa bo imelo povečanje omrežnine za novo zgrajeno infrastrukturo. Nadgradnja čistilne naprave je bila finančno zahtevna in kljub pridobljenim kohezijskim sredstvom, ki jih je bilo kar 85 odstotkov od 15 mio EUR, bo treba začeti z obračunavanjem amortizacije. Iz tega razloga bo čistilna naprava Občinam plačevala bistveno višjo najemnino, višji stroški pa neizogibno pomenijo tudi višjo ceno za občane. Moram poudariti, da je cena čiščenja odpadne vode za naše občane ta trenutek izjemno nizka in je pod slovenskim povprečjem, v prihodnje se bo cena predvidoma dvignila na slovensko povprečje. To pomeni, da bodo občani namesto tri oziroma štiri evre na gospodinjstvo, kolikor plačujemo zdaj, za čistilno napravo plačevali okoli sedem ali osem evrov. Govorim o povprečni tričlanski družini, ki na mesec porabi približno 12 kubičnih metrov vode. Verjamem, da bodo občani razumeli, da večja kakovost storitve pomeni tudi višje stroške, ki pa v našem primeru kljub modernemu sistemu čiščenja, ne bodo presegali stroškov na primerljivih sistemih v Sloveniji. Nizko ceno storitve čiščenja odpadne vode lahko občanom zagotavljamo, ker izvajamo posebne dodatne storitve čiščenja tekočih odpadkov in industrijskih odpadnih vod, za katere so cene oblikovane na tržni osnovi. Dejanska oz. lastna cena za čiščenje komunalne odpadne vode je že ta trenutek več kot še enkrat višja, kot je prodajna cena, ki jo plačamo na položnicah.

Kdaj lahko pričakujemo dvig cene?
Trenutne cene za čiščenje odpadne vode veljajo že od leta 2006 in jih nismo povečevali, torej se niso spremenile več kot 10 let. Sicer gre pri tem za odločitev županov, ampak mislim, da dvig cene lahko pričakujemo prihodnje leto, torej v letu 2018. Glede na stroškovno nizek dvig cene in majhen vpliv na družinski proračun verjamem, da bodo naši občani razumeli, da je za višjo kakovost treba odšteti več.

Omenjate višjo kakovost storitev. Kako konkretno? Oziroma kaj ima od te kakovosti povprečen občan? Bo voda zato bolj čista … ?
Učinkovito čiščenje odpadne vode je ključnega pomena pri varovanju vodnih virov in ohranjanju kakovosti podtalnice. Čistilna naprava sprejme vodo po kanalizacijskem omrežju, v procesu čiščenja se voda očisti in primerna za izpust odvaja v reko Kamniško Bistrico. Nadgrajena čistilna naprava izloči poleg ogljikovih snovi oz. organske obremenitve tudi večino dušikovih in fosforjevih snovi, kar je ključnega pomena pri zmanjševanju onesnaženja površinskih vod in podtalnice. Reka Kamniška Bistrica bo tako dosegla boljše ekološko stanje in kakovost življenja v in ob reki se bo izboljšala.

Ko govoriva o čistilni napravi, ne moreva mimo Bistrice. Kaj mi lahko poveste o njeni (ne)oporečnosti? Je danes bolj čista, kot je bila pred 20 leti?
Kamniška Bistrica je hudourniška reka, kar pomeni, da ima že sama po sebi včasih zelo velik, drugič pa zelo nizek pretok. Precejšnje količine vode prevzemajo Mlinščice za industrijske obrate in pretok vode v reki je lahko tudi zelo nizek, kar je še posebej problematično v sušnem obdobju. V preteklosti, pred tridesetimi leti, je veliko zelo obremenjene in strupene industrijske odpadne vode teklo v Kamniško Bistrico, ki je bila zaradi tega v res slabem stanju. Lahko rečem, da je bila praktično umorjena. Kljub temu, da je bila takrat že zgrajena naša čistilna naprava, se je še vedno veliko odpadnih vod odvajalo v reko, ki je bila močno onesnažena in v slabem ekološkem stanju. V zadnjih letih se vse komunalne in industrijske odpadne vode, razen Karton Količevo, ki ima svojo čistilno napravo, odvajajo na našo čistilno napravo in stanje se je močno izboljšalo. Sicer redno spremljamo ekološko stanje reke in izkazuje se, da se v zadnjih letih situacija precej izboljšuje in reka Kamniška Bistrica prehaja v dobro ekološko stanje.

Kljub temu so se tedaj ljudje kopali v njej.
Tudi sama se še spominjam tega. Ekološka zavest in previdnost takrat še nista bili tako prisotni. Verjamem, da bo Bistrica v roku naslednjih desetih let spet primerna za kopanje. Še posebej, če upoštevamo vse ukrepe industrije in nenazadnje tudi naše delo.

Kaj pa, če bi se v njej kopali sedaj? Kakšne posledice bi »grozile« ljudem?
Menim, da kakšnih posebnih posledic ne bi bilo pričakovati. Tega vam sicer ne morem zagotoviti, a sama bi se upala kopati v njej. Reka ni v odličnem, je pa v dobrem stanju in glede na dolgoletno nekontrolirano in konstantno onesnaževanje s strani občanov in predvsem industrije, bo moralo preteči še veliko vode in kar nekaj let, da bo spet postala biser, kot je nekoč že bila.

Zdi se, da je ob reki tudi vse več ribičev, torej je v njej očitno tudi vse več rib?
Pred časom so nam ribiči poslali fotografijo 65 cm velike mrene, ki so jo ulovili v reki pri Domžalah. Pravijo, da so v Bistrici spet vrste rib, ki jih pred dvajsetimi leti ni bilo. Pred časom so v reko vložili mladice sulcev, ki se lepo razvijajo in množijo. Vložili so tudi gensko čiste potočne postrvi in upajo, da se bodo namnožile in se v reki ohranile vse do izliva. Ščuke, pravijo, so v mrtvicah Dolske Mlinščice, a so redke. Ribji živelj je dokaz, da se je v reko vrnilo življenje, da se ekološko stanje izboljšuje in da za to ustrezno skrbimo.

Menite, da bi bilo smiselno čistiti Kamniško Bistrico tudi s pomočjo potapljačev, kot to počno v Ljubljanici?
Kamniška Bistrica je hudourniška reka in precej večjih kosov, na primer lesa, odnese s sabo. Čiščenja se izvajajo na bregovih, v reki pa ne opažam kaj posebnega .

Čistilno napravo ste nadgradili pred dobrim letom. Kako se je obneslo poskusno obratovanje?
Obdobje poskusnega obratovanja se bo zaključilo v avgustu letos in že od decembra 2016 čistilna naprava deluje z vsemi ključnimi procesi. Od oktobra 2016 smo dolžni zagotavljati strožje iztočne parametre skladno z zakonodajo. Prej se dušikove in fosforjeve snovi niso čistile z visokim učinkom čiščenja, ki tudi ni bilo zahtevano, z nadgradnjo pa dosegamo bistveno višjo kakovost čiščenja vode. Stara biološka stopnja je bila v celoti porušena in zgrajena nova, obenem je bil zgrajen nov vstopni objekt in spremljajoči objekti. V prihodnjih letih bomo zgradili še zadrževalni bazen deževnih vod, da bomo zajeli večje količine padavinske vode.

Gotovo ste na tekočem, kako se čiščenja vod lotevajo v ostalih evropskih državah?
Na naši čistilni napravi sledimo trendom v svetu in z novim sistemom čiščenja dosegamo enake učinke, kot primerljivi sistemi v Evropi. V zadnjih letih se v svetu pojmovanje objektov za čiščenje odpadne vode močno spreminja in čistilne naprave vse bolj postajajo sistemi za pridobivanje surovin, kot je recimo fosfor in bioplin. Slednjega pridobivamo tudi mi, iz njega pa nato proizvajamo električno energijo. V zadnjih letih dosegamo tudi nad 80 odstotkov lastne proizvodnje električne energije, kar je zelo veliko. Zahtevne procese obvladujemo s strokovnim pristopom in naše zaposlene stalno izobražujemo. Imamo registrirano tudi strokovno skupino in v mednarodni literaturi precej strokovnih objav. Tako denimo sodelujemo v projektu odstranjevanja hormonskih motilcev iz odpadne vode; to so hormoni in kemične snovi, ki vplivajo ne le na ribe, temveč tudi na ljudi. Z dolgoletnim strokovnim delom in izobraževalnimi aktivnostmi smo postali center za izobraževanje operaterjev čistilnih naprav. Naših izobraževanj se je udeležilo že nad 600 operaterjev čistilnih naprav iz vse Slovenije.

Se pravi, da sodelujete tudi z ostalimi čistilnimi napravami?
V maju smo, podobno kot v preteklih letih, organizirali »Mesec znanja«, v sklopu katerega so se odvijali številni dogodki, izobraževanja. Kot sem omenila, usposabljamo operaterje čistilnih naprav, saj je pri nas zbranega precej strokovnega znanja. Skorajda ni operaterja v državi, ki ne bi bil vsaj enkrat na usposabljanju pri nas. Izobraževanja se lotevamo teoretično in praktično, na višjem in nižjem nivoju. Predavajo naši zaposleni in vsaj enkrat letno povabimo še katerega od svetovno priznanih strokovnjakov s področja čiščenja odpadne vode. Svetujemo tudi na področju čiščenja odpadnih vod in optimizacije procesov. Trudimo se biti za zgled ostalim, saj verjamemo, da je treba izkušnje in znanje deliti.

Letos ste imeli na obisku celo afriško delegacijo …
V maju so nas obiskali diplomati in predstavniki nekaterih afriških držav, ki so se udeležili dogodkov v okviru »Dneva Afrike«, ki se je odvijal na Brdu pri Kranju. Za Afričane je bila to zanimiva izkušnja, organizacija in delovanje čistilne naprave jih je zelo zanimalo.

Mi lahko še zaupate, kakšni so cilji vašega podjetja za prihodnost?
Zakonodaja je uokvirila poslovanje podjetij, ki izvajajo komunalne dejavnosti, da sledijo cilju zagotavljanja storitev obvezne javne službe. V kolikor podjetje izvaja še druge storitve na javni infrastrukturi, se mora temu primerno znižati cena za občane, čemur pri oblikovanju cene sledimo. V običajnih delniških družbah oziroma družbah z omejeno odgovornostjo je cilj pridobivanje dobička, pri nas pa je celotno poslovanje podrejeno izvajanju kakovostnih storitev, v skladu z naravo obvezne javne službe. Cilj našega podjetja je strokovni razvoj zaposlenih, vestno in odgovorno ravnanje do kupcev, ki so naši občani, ter sodelovanje z našimi lastniki. Glavno vodilo podjetja je zagotavljanje kakovostne storitve za sprejemljivo ceno. Ostale aktivnosti, na primer čiščenje industrijske odpadne vode in tekočih odpadkov, izvajamo po tržnih principih in posledično imajo občani nižjo ceno. Še enkrat bi rada poudarila, da je trenutno cena za čiščenje komunalne odpadne vode v naših občinah med nižjimi v Sloveniji in bo tudi po povečanju ostala v okviru primerljivih čistilnih naprav. Strošek čiščenja tudi v prihodnje ne bo bistveno dodatno obremenjeval družinskega proračuna, bo pa kakovost čiščene vode, ki teče v reko Kamniško Bistrico bistveno boljša.

Tjaša Banko

 

Oglasno sporočilo