Intervju s poslancem Državnega zbora RS: Matej Tonin: »Politika mora za vrnitev zaupanja najprej počistiti pred svojim pragom«

0
7517

S politikom Matejem Toninom nisva mogla mimo komentiranja nedavnih predsedniških volitev. Nizko volilno udeležbo oziroma ljudsko apatičnost Tonin pripisuje politiki sami oziroma slovenskemu političnemu sistemu, ki »spodbuja konflikte in nagrajuje radikalne poteze, kar zagotovo ni dobro.«

Dotaknila sva se tudi varnosti Slovenije, Evrope, sveta, s katero žonglirata muhasta, a mogočna svetovna voditelja Donald Trump in Kim Džong Un. Matej Tonin si želi države, kjer bi ljudje lahko uresničevali svoje potenciale. Kadar se ne trudi zanjo v državnem zboru, najraje sestavlja kocke skupaj s hčerkama.  

Zdi se mi, da se v zadnjem času precej manj pojavljate v medijih. Kako to?
Morda res, a to ne pomeni, da nisem bil aktiven. V preteklih mesecih sem v parlamentarno proceduro vložil zakon za učinkovitejši pregon bančnega kriminala, zakon za bolj solidarno ureditev bolnišk, zakon za znižanje davkov, zakon za drugega otroka v vrtcu zastonj in še bi lahko našteval. Žal glavnih medijev takšne pobude za normalizacijo Slovenije ne zanimajo dovolj, da bi o njih poročali, sem pa dobil nekaj vabil v oddaje, kjer se je pričakovalo, da se bom o manj pomembnih družbenih zadevah »prepiral« s koalicijskimi poslanci. Tovrstna vabila sem začel odklanjati.

Še vedno ste poslanec, ste pa tudi član Odbora za obrambo Državnega zbora Republike Slovenije. Kako varen se vam zdi svet v primerjavi z, denimo, 100 leti nazaj?
Razmere v svetu se zaostrujejo. Poleg vedno nemirnega Bližnjega Vzhoda, se varnostne razmere poslabšujejo tudi v Afriki in Aziji. V dveh državah z jedrskim orožjem, ZDA in Severni Koreji, imamo dva nepredvidljiva in kolerična voditelja, ki stalno grozita drug drugemu. Če kdo od njiju naredi napačno oceno in v strahu za lastno varnost sproži preventivni napad, smo na začetku tretje svetovne vojne.

Kaj pa Evropa in Slovenija?
Evropo trenutno najbolj ogroža islamski radikalizem. Islamska država je v zadnjem letu izgubila večino svojega teritorija. Skrajneži so spremenili svojo taktiko. Začeli so gverilsko vojno, ki jo z enostavnimi terorističnimi napadi poskušajo izvoziti tudi v Evropo. Z napadi z vozili želijo terorizirati evropsko javnost, da bi ta pritisnila na svoja politična vodstva z namenom, da se njihove sile umaknejo z Bližnjega vzhoda in tako Islamski državi omogočijo, da ponovno zadiha. Slovenija je relativno varna, a tudi pri nas vam nihče ne more zagotoviti 100-odstotne varnosti. Tudi v Sloveniji se lahko najde posameznik, ki ga bo nagovorila propaganda Islamske države. Poglejte na primer Čopovo ulico v Ljubljani, kjer je vedno veliko ljudi in je zelo dostopna za napad z vozilom. Že večkrat sem opozoril, da bi morali uvoze v peš cone zavarovati z ovirami, ki bi preprečile dostop vozil.

Kako stabilen je po vaši oceni Balkan?
Čeprav se na prvi pogled to niti ne vidi oziroma ne čuti, je dejstvo, da se na Balkanu ponovno nevarno približujemo vrelišču. Če se različna trenja med državami ne bodo zmanjšala, je samo še vprašanje časa, kdaj bo ponovno počilo. Ravno prejšnji teden je državni zbor gostil mednarodno konferenco, na kateri smo govorili ravno o situaciji na Balkanu. Povedal sem, da se morajo evropske in svetovne sile začeti sistematično bolj posvečati Balkanu iz številnih razlogov. Prvič, ker neučinkoviti politični sistemi povečujejo medetnične napetosti, drugič mejni konflikti zaostrujejo in poslabšujejo odnose med državami. Tretjič slabe ekonomske razmere poganjajo mlade in izobražene v tujino, četrtič vpletanje Rusije, Kitajske in Turčije na Balkanu ogroža evropsko pot balkanskih držav in petič, ker radikalni islamski pridigarji v Bosni ustvarjajo nove džihadiste.

Kakšen zgled varnosti in miru po vašem mnenju daje ameriški predsednik Donald Trump s svojo pogosto kontroverzno retoriko?
Slab zgled, predvsem pa sta z vidika varnosti in zunanje politike problematični njegova vihravost in nepredvidljivost.

Za nami so volitve za predsednika države. Kako komentirate volilni izid?
Mislim, da so ljudje z neudeležbo na volitvah želeli sporočiti, da politiki ne zaupajo, da ne verjamejo, da lahko volitve prinesejo resne spremembe in da imajo dovolj neučinkovite države. Politika mora za vrnitev zaupanja v demokracijo in državo najprej počistiti pred svojim pragom. Sedanji politični sistem je premalo učinkovit, spodbuja konflikte in nagrajuje radikalne poteze, kar zagotovo ni dobro. Slovenski politični sistem, ki seveda močno vpliva na upravljanje države, je preveč zbirokratiziran in premalo prilagodljiv, zato ne more dajati dobrih rezultatov. Predvsem pa ne omogoča, da bi iz Slovenije in njenih ljudi potegnili najboljše in uresničili vse potenciale, ki jih premoremo. Trdim, da potrebujemo takšno državo in sistem, ki bo vsem omogočal, da svobodno, varno in pravično razvijamo svoje talente. Skratka, razloge za slabo volilno udeležbo in apatijo ob volitvah je potrebno najti znotraj politike same in takoj pričeti s potrebnimi spremembami. Nedavno sem prav v tem kontekstu predstavil nekaj predlogov za spremembo političnega sistema, ki bi po mojem mnenju prinesli večjo učinkovitost in politiki povrnili zaupanje.

Ste bili kot poslanec NSi razočarani, da se v drugi krog ni uvrstila vaša kandidatka, Ljudmila Novak?
Pričakoval sem uvrstitev v drugi krog in na začetku kampanje je naši kandidatki kazalo zelo dobro. Čeprav je Ljudmila Novak predstavila jasno vizijo Slovenije, se zavzela za bolj pravično državo, se na koncu volilne tekme ni izšlo po naših željah. Verjamem, da bi bila odlična predsednica republike, a so se ljudje odločili drugače.

Ste v drugem krogu kljub temu odšli na volišče in oddali svoj glas?
Sem. Slovenci smo dolga leta čakali na možnost, da o svojih voditeljih demokratično odločamo na svobodnih volitvah. To možnost smo si izborili šele pred dobrega četrt stoletja, ob tem pa ne smemo pozabiti, da na njej temelji tudi plebiscitarna odločitev za samostojno državo Slovenijo. Tega bi se morali večkrat zavedati. Svojo demokratično pravico, da preko volitev izrazim svoje mnenje, sem zato uporabil tudi v drugem krogu.

Kakšna je sploh lahko vloga predsednika države v Sloveniji, kjer ima ta tako omejeno avtoriteto?
Vloga predsednika republike je bolj ali manj protokolarna. Predsednik republike Slovenijo predstavlja doma in v tujini, ima pa tudi pomembno vlogo pri nekaterih kadrovskih zadevah kot so ustavni sodniki, veleposlaniki, člani KPK in tako naprej.

Kakšne vrednote pa naj bi po vašem mnenju imel poslanec DZ?
Poslanec mora biti po mojem mnenju predvsem resnicoljuben, delaven, odprt do mnenj in predlogov soljudi ter tudi neposreden, ko gre za izražanje stališč ob posameznih družbenih temah.

Čez nekaj mesecev nas čakajo parlamentarne volitve. Kakšne možnosti ima vaša stranka?
Zaenkrat nam ankete kažejo, da bi v NSi dobili okrog deset poslancev, kar pomeni podvojitev rezultata zadnjih parlamentarnih volitev. Vesel sem, da ljudje vendarle opazijo, da se iskreno in zavzeto trudimo za normalizacijo Slovenije in da želimo delovati povezovalno.

Na tekočem ste tudi z lokalno, kamniško politiko. Kje vidite njene prednosti in kje slabosti?
Še vedno sem občinski svetnik in zato kamniško lokalno politiko ves čas pozorno spremljam. V zadnjem mandatu smo v koaliciji s Šarčevo stranko. Narejenega je bilo veliko, vedno pa obstaja možnost za izboljšave. Kot slabost bi lahko izpostavil dejstvo, da nam v tem mandatu ne bo uspelo zgraditi nove Osnovne šole Frana Albrehta.

V zasebnem življenju ste predan mož in očka dveh deklic. Morda katera izmed njiju že kaže nagnjenja do diplomacije?
Starejša hčerka Julija je izjemna govornica in v vsaki situaciji najde prave besede, da te prepriča in pridobi za svojo stvar.

Kako najraje preživljate čas, ko niste v službi?
Najraje s hčerkama sestavljam lego kocke. Ob ponedeljkih z veseljem igram hokej, ob četrtkih pa košarko. Zaradi poškodbe kolena, počil mi je meniskus, sem šport žal za nekaj časa opustil in komaj čakam, da rehabilitiram koleno. Šport je namreč zame najboljši ventil za sproščanje vsega stresa, ki se nabere v službi.

Tjaša Banko

 

 

Oglasno sporočilo