Skladatelj, zborovodja, profesor likovne pedagogike in publicist Janez Močnik iz Cerkelj je v več kot 40-letnem obdobju vodil številne posvetne in cerkvene zbore. Njegovo skladateljsko pero je zapisovalo predvsem zborovsko glasbo, ni pa zanemaril tudi instrumentalne in vokalno-instrumentalne glasbe. Prve skladbe so izšle v tisku v glasbenih revijah Grlica in Naši zbori že v 60. letih prejšnjega stoletja. Raziskoval in prirejal je srednjeveške ter protestantske napeve, posvečal se je življenju in delu starejših slovenskih glasbenih avtorjev, o njih predaval in objavljal članke ter pogosto tudi posodobil njihova pozabljena dela. Posebno pozornost je posvečal ljudski pesmi in prenekateri nadel koncertno podobo. Svojo zadnjo pesmarico Evropske božične in koledniške ljudske pesmi je predstavil novembra leta 2015. Zelo rad je sodeloval tudi z moškim pevskim zborom Janko Kersnik in zanj napisal kar nekaj skladb. Zato so na letošnjem prvem pevskem nastopu, na soboto pred drugo nedeljo med letom, ali točneje 13. Januarja, zapeli tudi nekaj koledniških pesmi. Sicer so se skupaj z solistkama Urško Pavli in Marto Zabret pod taktirko Igorja Velepiča odpravili v Dol pri Ljubljani, da bi tamkajšnjim faranom zapeli v cerkvi svete Marjete pri večerni sveti maši. In če je med sveto mašo zbrane najprej nagovoril bogoslovec Martin Leban in nato premišljevanje o evangeliju in berilih posredoval domači župnik Alojz Grebenc, nam je tudi zapeta beseda bolj sedla v uho. Ker smo tokrat v nagovoru veliko slišali o pomenu premišljevanja, o pomenu pravilnega usmerjanja otrok, o dobrih delih in o naši poklicanosti, ko naj bi z veseljem stopili na pot naše poklicanosti in oznanjali evangelij drugim, je ena izmed poklicanosti tudi petje. Saj smo prejeli talente zato, da jih lahko razdajamo drugim. In tako so na koncu svete maše, po zahvali domačega župnika za obisk in petje tako članom zbora kakor solistkama Urški Pavli in Marti Zabret, ter zborovodji Igorju Velepiču, zapeli še nekaj koledniških , da ne pojdejo v pozabo in v spomin na pokojnega skladatelja in zbiratelja Janeza močnika, ki je je dolga desetletja zbiral slovenske ljudske pesmi, kasneje tudi ostalih evropskih narodov in jim dal nov pomen.
djd