Se spomnite nepozabne sekvence legendarnega filma, ko fantek vpraša svojega zasledovalca: »A si ti tud not padu?«. Ja, tako se počutim, ko gledam tale zadnja politična soočenja in obljube, prepire, argumente in protiargumente ljudi v kravatah, ki si tako neskončno želijo priti k političnemu koritu. Prerivanje pred volitvami me dejansko spominja na tistih deset prašičkov, ki si tako neznansko želijo priti do seskov, ki jih ponuja mama svinja, da so za ustrezen položaj pripravljeni pomendrati vse pod sabo. Razumljivo, ta boj za dobro plačane službe, predvsem pa privilegij vladanja in deljenja uslug, je pač neizprosen. Dobro pri vsem skupaj je le to, da ga gledamo vsake štiri leta in da traja le dober mesec dni. Potem bomo še malo sestavljali vlado in upam, da dobimo nekoga, ki bo vladal in ne le na silo pletel skupaj koalicijo in debelo gledal ob neumnostih, ki se mu bodo dogajale. Državljani smo, kot volivci, pač padli noter in zdaj smo tu, stali bomo pred volilnimi skrinjicami in s tistim krožcem okrog imena, ki ga bomo izbrali, bomo nekoga porinili bliže koritu. Izbirate lahko med 25 strankami, več kot 1600 kandidati, pa vendar se zdi, da je izbira bolj borna. Seveda ne bom nikomur solil pameti, koga naj voli, a vendar je prav, da GRESTE VOLIT. Nad izbiro se sicer lahko najprej zjočete, a na koncu je najbrž vseeno prav, da vsaj poveste, kdo je za vas najboljši.
Državna volilna komisija pa lahko poleg pisal doda še kak robček, da si boste obrisali solze ali potno čelo med tem, ko se boste odločali, koga izbrati.
V upanju, da bomo nekoč zlezli iz luknje, v kateri tičimo, gremo naprej.
Jakob