Publikus bo z odvozom približno 6.000 ton odpadkov in novo napravo za baliranje zmanjšal količino skladiščenih odpadkov
V torek, 5. junija 2018, so župani sosednjih občin, Toni Dragar, župan Občine Domžal, Matej Kotnik, župan Občine Lukovice, Franc Jerič, župan Občine Mengeš, Martin Rebolj, župan Občine Moravče, Peter Ložar, župan Občine Trzina, na redno srečanje povabili predstavnike podjetja Publikus d.o.o. in Stanislava Poglajna, župana Občine Komenda. Na predlog Franca Jeriča, župana Občine Mengeš so skupaj obravnavali problematiko prevelike količine skladiščenih odpadkov vCentru za ravnanje z odpadki Suhadole (v nadaljevanju CROS), dotaknili pa so se tudi skladiščenja odpadkovv Študi. Teo Ulaga in Gregorja Kranjca, predstavnika podjetja Publikus, je nagovoril Franc Jerič, župan Občine Mengeš: »Danes smo vas povabili, da nam predstavite, kako boste rešili stanje v CROS-u. Vidimo, da imate na lokaciji vedno več odpadkov, kar je lahko nevarno, ne samo za samo varnost, ampak lahko povzroči tudi nezaželene vplive na okolje.« Gregor Kranjec, strokovni sodelavec podjetja Publikus, je zagotovil: »Situacijo, ki je nastala na kratki rok rešujemo z odvozom odpadkov v tujino v naprave za termično obdelavo odpadkov. Rešitev na daljši rok pa je postavitev lastne termične naprave, kjer bomo s t.i. sosežigom odpadkov pridobivali električno in toplotno energijo.« V podjetju Publikus se dogovarjajo s tremi podjetji za odvoz približno 6.000 ton odpadkov na končno oskrbo v tujino. Za postavitev naprave za termično obdelavo odpadkov pa potrebujejo poleg dovoljenja države tudi lokacijo, ki jo bo pozitivno sprejela tudi lokalna skupnost.
Predstavnika podjetja Publikus, Gregor Kranjec in Tea Ulaga, sta pojasnila nastalo situacijo v CROS-u. Tea Ulaga je v uvodnem nagovoru povzela stanje v državi: »Na odpadkovnem področju še vedno vlada kaotično stanje. Kot država smo veliko naredili na področju uvajanja sistemov ločenega zbiranja različnih vrst odpadkov, premalo pa na koncu poti odpadkov oziroma kako jih bomo učinkovito predelali, odstranili. Takšen primer predstavljajo tudi odpadki, ki jih skladiščimo na območju CROS-a. Gre za plastične materiale, ki niso primerni za predelavo/recikliranje in nastajajo pri sortiranju mešane odpadne embalaže (embalaža, ki jo občani odlagajo v tipske posode z rumenim pokrovom ali v rumene vreče). V strokovnih krogih tem materialom pravimo tudi »lahka frakcija«. Trenutno je edina učinkovita končna oskrba tovrstnih odpadkov energetska izraba, ki pa se izvaja v tujini, ker država še ne izvaja obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov. Ker so tuji upravljavci objektov za energetsko izrabo prepoznali stisko slovenskih centrov za obdelavo odpadkov, je posledično tudi cena za prevzem poskočila v nebo. Zaradi vsega navedenega, smo se tudi odločili, da bomo poskušali sami izvesti investicijo izgradnje termičnega objekta, ki pa se ne bo nahajal na območju občin širšega domžalskega bazena.”
Prisotni župani so opozorili, da so opisane rešitve sprejemljive na dolgi rok, vendar občani in občanke potrebujejo rešitve na krajši rok, npr. kako bodo rešili stanje prekomernega dolaganja odpadkov v CROS-u in tudi v Študi.
Kratkoročne rešitve je predstavil Gregor Kranjec: »V preteklem mesecu smo kupili novo balirno napravo, ki nam bo omogočila, da bomo na območju CROS-a za 50 % zmanjšali površino na kateri trenutno skladiščimo odpadke. Prav tako bomo z baliranjem še dodatno zaščitili odpadke in tako zmanjšali morebitne negativne vplive skladiščenja na okolje in možnost nastanka požara. Hkrati bomo obstoječo količino lahke frakcije zmanjšali tudi z odvozom na termično obdelavo v tujino, sedaj tečejo pogovori s tremi podjetji za odvoz približno 6.000 ton lahke frakcije.« V obrazložitvi aktivnosti, ki so jih izvedli za zmanjšanje vpliva skladiščene lahke frakcije oziroma objekta za obdelavo odpadkov na okolje, je Gregor Kranjec pojasnil, da vse od leta 2011, ko so začeli sortirati odpadke, celotno območje CROS-a sistematično urejajo oziroma izvajajo ukrepe, ki iz okoljevarstvenega vidika izboljšujejo stanje (utrjevanje in asfaltiranje manipulativnih površin, kjer poteka ravnanje z odpadki; ureditev sistema odvajanja industrijske in padavinske odpadne vode ter priklop na javno kanalizacijsko omrežje; izgradnja hale in nadstrešnice; ureditev betonskih boksov za skladiščenje različnih vrst odpadkov, …). Prav tako se za lokacijo CROS-a od vsega začetka izvaja monitoring onesnaženosti podzemnih voda, kjer se dvakrat letno zajemajo vzorci vode iz petih vrtin in opravljajo analize morebitne onesnaženosti. Dosedanje analize izkazujejo, da delovanje CROS-a nima negativnega vpliva na kakovost podzemnih voda.
Glede požarne varnosti v Suhadolski jami je na vprašanje Franca Jeriča, župana Občine Mengeš, Gregor Kranjec, predstavnik Publikusa odgovoril, da so imeli v preteklem letu dva začetna samovžiga, ki so jih uspeli pogasiti že v začetni fazi: »Takoj naslednji dan je JKP Prodnik vzel vzorce za analizo vpliva na podtalnico. V preteklem letu smo izvedli tudi požarno vajo, ki so se je udeležili prostovoljna gasilska društva in gasilska podjetja. Gasilci so po vaji podali nekaj predlogov za izboljšanje učinkovitosti akcije, kar smo v podjetju upoštevali.« Župan jih je, glede na količine odpadkov, ki so v Suhadolski jami, opozoril, da je bistvo za hitro in učinkovito akcijo neoviran dostop. Zagotovili so, da bodo polni dostop zagotovili z odvozom omenjenih 6.000 ton.
Besedilo: Občinska uprava
Fotografija /Mateja Štrajhar/: Gregor Kranjec in Tea Ulaga predstavnika podjetja Publikus sta predstavila kratkotočne in dolgoročne rešitve, ki jih načrtujejo v zvezi s Suhadolsko jamo Gregor Kranjec in Tea Ulaga predstavnika podjetja Publikus sta predstavila kratkotočne in dolgoročne rešitve
Fotografija /Mateja Štrajhar/: Gregor Kranjec in Tea Ulaga predstavnika podjetja Publikus sta predstavila kratkotočne in dolgoročne rešitve, ki jih načrtujejo v zvezi s Suhadolsko jamo Gregor Kranjec in Tea Ulaga predstavnika podjetja Publikus sta predstavila kratkotočne in dolgoročne rešitve