Šole na deželi morajo slovenske biti

0
2803

Tako je že pred 160 leti bilo rečeno in tudi storjeno. Enemu najbolj zaslužnih mož, da so besede postala dejanja Juriju Varlu, duhovniku , pisatelju, pesniku in prvemu učitelju v Krašnji, so danes 19. junija 2018 odkrili spominsko ploščo na cerkvi svetega Tomaža v Krašnji.
V kulturnem delu so sodelovali pevci otroškega pevskega zbora in recitatorji OŠ Janko Kersnik Brdo PO Krašnja, ter ljudski pevci in recitatorji KUD Fran Maselj Podlimbarski. Med gosti so poleg ravnateljice dr. Anje Podlesnik Fetih, ter pomočnice ravnateljice Cvete Rošer in velikega števila učiteljev, med njimi je bila tudi nekdanja ravnateljica Zdenka Pengal, župan Občine Lukovica Matej Kotnik, ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik, domači župnik Anton Potokar, predsednica KS Krašnja Urška Kos in številni krajani. V kulturnem delu smo najprej prisluhnili pevskemu zborčku pod vodstvom Blaža Andrejke ob spremljavi Nastje Grad, ki so nam zapeli V dolini prijetni je ljubi moj dom in tudi šola bi lahko dodali, ter nam na koncu malce pred skokom v počitnice zapeli zelo sporočilno pesem, Mi vstajamo, jadramo kakor galebi na pot. Nato je sledila predstavitev 160 letne tradicije šolstva v Krašnji ob pomoči besede in slike. Ob spominih na to, da je šola bila v gostilni, v kateri je sicer prespal sam cesar Jožef II. najstarejši sin nadvojvodinje Avstrije Marije Terezije, o kateri je kar nekaj besed kasneje spregovoril župan Matej Kotnik. V drugih zgradbah v Krašnji so besede: zemlja, na kterej naše šole stojijo, je zemlja slovenska; otroci, ki naše šole obiskujejo, so otroci slovenski; učitelji, ki v naših kmečkih šolah uče, so učeniki slovenski; duhovni, ki v naših šolah keršanski nauk uče, so duhovni slovenski; in stariši, ki otroke v naše šole pošilajo, so stariši slovenski. Ravno zato pa, ker je vse slovensko: zemlja, otroci, učeniki in stariši, bo tudi le slovensko govorjeno Jurija Varla v Slovenski bčeli, novembra 1850, več kot preroške. Njegove besede in spomin nanj se je ohranil vse do današnjih dni zahvaljujoč njegovemu doprinosu v kraj in Veri Beguš, neutrudni kulturni delavki, ki je celo življenje povezana tako z šolo in krajem. Nanj bo poleg spominske plošče spominjala tudi knjižica, ki jo je ob 160 letnice šole v Krašnji uredila Vera Beguš in izdal KUD Fran Maselj Podlimbarski iz Krašnje. In kakor je dejal škof Jamnik pred odkritjem spominske plošče: vesel sem, ko vidim tako množico otrok in odraslih , ki stopijo skupaj in naredijo nekaj za kraj in ob tem ne pozabijo na to kaj so storili tisti, ki so bili prej tu. Zanimivo je, da so bile v časih šole samo v Dobu, Moravčah in Krašnji. Mišljenje, kaj bi hodil v šole in trgal hlače, ko je doma veliko dela, spremenilo, tudi zahvaljujoč duhovniku, kakor je bil Jurij Varl. Poleg škofa Jamnika je spregovoril še župan Matej Kotnik, ki se je ozrl na zgodovino in ugotovitve, da je delo Jurija Varla rodilo obilen sad, saj ima Črni graben številne može in žene, ki so dali svoj doprinos k kulturi in ohranjanju jezika. Odkritju spominske plošče je sledilo prijetno druženje v dvorani gasilskega doma, kjer je beseda in to slovenska dala besedo, naj si bo izrečena, ali zapeta.

DJD

Oglasno sporočilo