Praznovanje dneva državnosti na Homcu, 24. 6. 2018

0
103

S slovesno sveto mašo za domovino, ki jo je daroval domači župnik Janez Gerčar, se je začelo tradicionalno praznovanje dneva državnosti, ki ga že vse od osamosvojitve dalje pripravljajo društva in organizacije s Homca in okolice. Med pridigo je župnik poudaril, da moramo imeti domovino in svojo državo, ki je ena najmlajših v Evropi radi. Predvsem moramo za njo in za tiste, ki jo vodijo večkrat moliti, saj je duhovna podpora še kako pomembna pri delu, ki ga opravljajo izvoljeni predstavniki ljudstva.

Po maši je sledila slavnostna akademija pri lipi samostojnosti. Po uvodni himni, ki so jo zapeli pevci Homškega cerkvenega mladinskega pevskega zbora, pod vodstvom zborovodkinje Maruše Škrjanec, je prisotne, ki so se zbrali v lepem številu, pozdravila moderatorka večera Stanka Šarc Majdič. Poleg stote obletnice konca prve svetovne vojne se je spomnila tudi 30 letnice slovenske pomladi, ko je v takratni jugoslovanski vojaški vrh uprizoril sodni proces proti tako imenovani četverici JBTZ.

Po pesmi Majolka, bod pozdravljena je predsednik Krajevne skupnosti Homec – Nožice, Andrej Repanšek vsem zbranim namenil nekaj pozdravnih besed in med drugim povedal, da ga izredno veseli, da se že 27 let zapored krajani v tako velikem številu zberejo ob praznovanju rojstnega dne naše države.

Nato je sledil slavnostni govor, ki ga je tokrat pripravil priznani dramski in filmski igralec Pavle Ravnohrib. Na začetku je zelo čustveno in doživeto prebral hvalnico domovini iz Cankarjevega Kurenta in obenem spomnil na 100 letnico smrti našega največjega pisatelja in dramatika. Poudaril je pomembnost slovenske besede in pismenosti, ki nas je v osnovi definirala kot narod. Spomnil je na brižinske spomenike in Primoža Trubarja, ki nam je omogočil, da se Slovenci uveljavljamo kot kulturni narod. »Prav od Trubarja naprej lahko zaznamujemo slovensko narodno zavest in mimo Slovencev niso šli nobeni kulturni tokovi. Uveljavljali smo se kot znanstveniki in od leta 1800 je bilo na dunajski univerzi 1200 univerzitetnih učiteljev in 35 rektorjev Slovencev.«

V nadaljevanju se je dotaknil tudi manj svetle plati slovenske zgodovine. Od izgube precejšnjega dela etičnega ozemlja, ki se je tekom stoletij vedno bolj krčil, do izgube suverenosti nad delom morja, ki je za nas življenjskega pomena in to v sedanjem času, ki ga živimo. V svojem razmišljanju se je dotaknil tudi problematike sedanjega časa: ».. Dostojanstvo človeškega življenja je poteptano, družina kot osnovna celica družbenega življenja se sistematično uničuje, biološka danost spola je prepuščena svobodni izbiri. Spol ni več biološka, temveč socialna kategorija, o njej se človek sam odloča.« O črnih oblakih, ki se zgrinjajo nad Evropo pa je razmišljal takole: ».. Vladarji sveta so si zadali cilj uničiti nacionalno, versko, osebno in vsakršno identiteto posameznika, državljana, evropskega človeka. Gospodarjem sveta je pokončen, svoboden, odgovoren in razmišljujoč človek nevaren in odveč. Ustvariti je treba brezoblično maso nihče-jev, ki jo bo usmerjal družbeni inženiring preko šolstva, kulture in medijev. Živimo v dobi prevare, namesto svobode in dostojanstva nam ponujajo kaos, namesto življenja smrt. Človek, posameznik, ki živi v konfliktnem duhovnem razmerju s samimi seboj je izgubljen in narod, ki je v konfliktnem razmerju s samim seboj, prav tako.«

Govor je Ravnohrib zaključil z besedami: »Danes je zgodovinski dan! Predvečer sedemindvajsete obletnice razglasitve naše države. Takrat, pred 27-imi leti smo tvegali vse in stali ter obstali, kot bi rekel Trubar STATI INU OBSTATI! Bomo v tretjem tisočletju še obstali kot narod in kot država?«

Po dolgem aplavzu, ki je sledil več kot 15 minutnemu govoru, so prisotni slišali še pesmi Mnogo sem prehodil poti in Dajte, Dajte. Ob koncu se je voditeljica večera zahvalila vsem soorganizatorjem prireditve in vse zbrane povabila na sproščeno nadaljevanje praznovanja dneva državnosti in druženje ob simboličnem kresovanju na igrišču pred homško šolo.

Besedilo: Borut Jenko
Foto: Toni Iglič