Volja državljanov. Gonilna sila tega sveta. Kadar so se ljudje združeno uprli nečemu, so povečini vselej uspeli. Če pri »pogajanjih« državljani niso uspeli oblasti premakniti s svojega pogosto napačnega stališča, so prej ali slej zadeve vzeli v svoje roke in jih, če pač ni šlo zlepa, reševali s strožjimi pristopi. Za dobro prakso bi navedel francosko revolucijo. Ko je plemstvo meščanstvu ukinilo pravico uveljavljati svoje interese, se je meščanski kmalu združil s kmečkim slojem in skupaj sta hudo udarila po mizi. In seveda dosegla svoje, kakor je tudi prav.
Očitno pa naše občine zgodovina ni prav dosti izučila. Pravzaprav deluje ravno nasprotno. Verjetno bi bilo na tem mestu pravilno izpostaviti nedavni upor prebivalcev Zaboršta napram županovemu predlogu k umestitvi trgovskega centra, prodajno-servisnega objekta in avtopralnice v občinski prostorski načrt. Seveda je bilo v predlogu še dosti drugih del, ki bi se izvedla na tem področju, pa vendar predlog v dani obliki prebivalcem Zaboršta ni bil všeč. Zato, da prepriča svetnike k zavrnitvi spornega odloka, se je organizirala civilna iniciativa in na seji občinskega sveta predstavila svoje in mnenje prebivalcev v zvezi z gradnjo.
Pogostoma slišimo očitke, češ, kako smo ljudje nezainteresirani za politiko. Se popolno strinjam! Premalo se ukvarjamo s perečimi problematikami. Toda zakaj? Vzrok je vedno pomembnejši od posledic, s katerimi si običajno belimo glave! Sklepam, da zato, ker politika zadnje čase dela preveč na lastno pest in v svojo korist. Izjema ni niti razplet glasovanja o načrtu za Zaboršt, ki ga je občinski svet kakopak sprejel. Še bolj kot nad glasovanjem največje lokalne politične stranke, ki ima vse občinske niti v svojih rokah, sem razočaran nad predlagateljevim samovoljnim obnašanjem – enostavno ne morem doumeti, kako lahko župan predlaga nekaj, kar ne sovpada z razmišljanjem in mnenjem krajanov. In pri tem tako suvereno vztraja! Nezaslišano!
Toda sam še vedno verjamem v politiko. Upam, da tudi vi. Pa ne v tako, kakršni smo priča na lokalni ravni, temveč v tako, ki ljudi združuje in ne dela v nasprotju z osnovnimi demokratični merili, v politiko, ki se trudi in vztraja zgolj pri odločitvah, ki brezkompromisno dobro vplivajo na državljane in občane, v politiko, ki v bistvenih trenutkih ne ogluši, in nenazadnje v politiko in politike, ki delajo za in z ljudmi.
Rok Grašič
