O Francu Berniku in Domžalah v prvi polovici 19. stoletja

0
227

Ob 70. obletnici smrti Franca Bernika (1870 – 1948), kronista in pisatelja, kulturnega zanesenjaka in vsestransko družbeno aktivnega domžalskega župnika, po katerem nosi ime domžalski kulturni dom, tokrat predstavljamo zgodbo njegovega delovanja. Našemu kraju, v katerem je služboval več desetletij, je v besedi, dejanjih in tudi ohranjenih stavbah zapustil bogato kulturno dediščino.  

Prav je, da se v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale ob okroglem jubileju poklonimo spominu nanj z razstavo, ki prikazuje njegovo pomembno kulturno-socialno vlogo v času njegovega delovanja. Razstava je vključena tudi v Dneve evropske kulturne dediščine 2018 in hkrati v praznovanje 110-letnice ustanovitve domžalske župnije. Razstava bo na ogled bo 20. oktobra v Menačenkovi domačiji.

Domžalska posebnost so bile tudi štiri zadružne organizacije, ki so nastale po Bernikovih prizadevanjih. Bernik je pri ustanavljanju obrtnih in konzumnih zadrug izstopal od razvoja zadružništva drugod, kjer so se v večini razvile predvsem kreditne in kmetijske zadruge.

Hranilnica in posojilnica (1898 – do 2. sv. vojne)

Na Slovenskem so hranilnice in posojilnice začeli ustanavljati od leta 1872 dalje. Ljudje so začeli spoznavati, da pametno ravnanje z denarjem privede do zastavljenega cilja. Hkrati so bile takšne ustanove nujne za gospodarski razvoj posameznega kraja. Domžalska Hranilnica in posojilnica je bila prva denarna ustanova v Domžalah. Takoj po prihodu v Domžale, je vajeti prevzel Franc Bernik. Zavod je odigral veliko vlogo tako pri varčevanju in kreditiranju prebivalstva kot pri kreditiranju projektov v župniji – najeli so posojilo za ustanovitev župnije kot tudi za gradnjo Društvenega doma, kjer je kasneje tudi delovala. Na višku svojega delovanja leta 1930 je zavod štel 565 članov. Med drugo svetovno vojno ni delovala, po vojni likvidirana in leta 1956 izbrisana iz registra zadrug.

Strojna zadruga (1910 – 1935)

je bila koristna zlasti za napredek kmetijstva in elektrifikacije v Domžalah. V letu 1910 je zadruga poskrbela za električno razsvetljavo v domžalski cerkvi in v Društvenem domu. To je bila prva javna razsvetljava v Domžalah. Zadruga je uspešno opravljala svoje delo, saj so vsako leto zaključili z dobičkom. Leta 1931 se je stanje začelo slabšati. Stroji so bili iztrošeni in potrebni zamenjav. Ko so v letu 1934 zabeležili izgubo, je občni zbor 20. januarja 1935 sklenil zadrugo likvidirati, vse premoženje zadruge v denarju, strojih in uporabnem materialu pa darovati Dobrodelnemu domu v Domžalah. Pred zaključkov je bilo v zadrugo vključenih ok. 40 članov.

Kitarsko društvo (1908 – 1926)

je bilo ustanovljeno z namenom, da nabavlja kakovostne in poceni potrebščine za pletenje kit ter skrbi za njihovo prodajo, posebej pa za strokovno izpopolnjevanje članov. Ustanovljeno je bilo leta 1908 – v času, ko so tirolski podjetniki za slamnikarske kite domačim obrtnikom ponujali čedalje nižje plačilo. Kitarsko društvo je delovalo kot zadruga. Nastalo je na Bernikovo pobudo, ustanovni člani pa so bili lokalni veljaki z Bernikom na čelu. Kmalu po ustanovitvi je imelo 700 članov, kasneje pa skoraj 1.000. Vojna je delovanje zadruge popolnoma onemogočila, saj ni uspela dobivati surovin, razmere se niso izboljšale niti po koncu prve svetovne vojne. Na Bernikovo pobudo je bila zadruga leta 1926 na občnem zboru likvidirana. Denar, ki ga je imela naloženega v Hranilnici in posojilnici, pa je darovala za Dobrodelni dom v Domžalah.

Konzumno društvo (1919 – do 2. sv. vojne)

Zadnja v nizu zadrug je bilo Konzumno društvo v Domžalah, katerega namen je bil prodaja gospodinjskih potrebščin in oblačil po nizki ceni. Leta 1919 je v Društvenem domu odprlo svoje prostore. Že prvi mesec poslovanja je k zadrugi pristopilo 423 družin. V tridesetih letih takšnega uspeha ni več beležila. Po mnenju Bernika je bila njena največja zasluga, da so v njej lahko kupovali kvalitetne knjige in časopise ter da je zadrževala ustanovitev konkurenčnega socialdemokratskega konzuma.

K.R.K.

Na fotografiji je lepo vidno poslopje strojne zadruge pred Društvenim domom. (iz arhiva Ludvika Kovača, Domžale)