Knjige ohranjajo preteklost živo za sedanjost in prihodnost. Tudi zbornik z naslovom 100 let organiziranega delovanja čebelarskih društev Dolsko, Domžale, Krtina Dob, Lukovica in Moravče, v katerem je Blaž Otrin s sodelavci popisal zgodovino in sedanjost čebelarstva na našem območju, zelo dobro opravlja to nalogo.
Vseh pet društev je vsebino spominske monografije predstavilo na posebnem srečanju, kjer je predsednik Organizacijskega odbora Peregrin Ine Stegnar predstavil delo odbora in pot do izida spominske monografije, s katero so počastili 100-letnico organiziranega čebelarjenja na našem območju, v počastitev jubileja pa bodo 9. marca pripravili še simpozij in slovesnost v Čebelarskem domu na Brdu.
Monografija nam najprej predstavlja dogodke, povezane z organiziranostjo čebelarstva. Urednik Blaž Otrin se je odločil, da ustanovitev podružnice predstavi kar s prispevkom 3. številke Slovenskega čebelarja iz leta 1919, kjer piše: »Ustanovitev čebelarske podružnice za brdski okraj: Lepo število čebelarjev in čebelarskih prijateljev – okrog 60 se nas je zbralo dne 9. marca t.l. popoldne pri Slaparju v Lukovici, da ustanovimo za napredek čebelarstva tako potrebno čebelarsko podružnico.« V nadaljevanju lahko preberemo, kako je ustanovitev potekala, kako jo je otvoril g. notar Janko Rahne, g. učitelj Ivan Šmajdek pa imel kratko predavanje o čebelarstvu s posebnim ozirom na umno čebelarstvo. Po predavanju se je v novo podružnico takoj vpisalo 41 članov, predsednik podružnice je postal Janko Rahne, namestnik Martin Urbanija, tajnik in blagajnik Ivan Šmajdek namestnik Matija Pirnat, odbornika pa Ivan Soklič in Franc Kepic. Čebelarska podružnica se je nato imenovala Čebelarska podružnica Krtina. Vsi podružnični člani so imeli 128 panjev s premakljivim in 260 z nepremakljivim delom vzimljenih panjev. V tem prvem delu, ki sledi besedi glavnega urednika Blaža Otrina, nagovorom predsednika Čebelarske zveze Slovenije ter županov vseh petih občin, in pogledom na čas čebelarjenja pred letom 1991 (avtor Matej Kotnik) nas glavni urednik Blaž Otrin popelje po prvih letih dela podružnice. Posebej pomemben je originalni seznam članov podružnice, saj v njem lahko marsikateri današnji čebelar najde svoje korenine. Zgodovino posameznega čebelarskega društva predstavljajo: Milan Runtas Čebelarsko društvo Dolsko, Elena Skok in Bine Kladnik Čebelarsko društvo Domžale, Blaž Otrin, Čebelarsko društvo Krtina Dob, Mitja Nakrst, Čebelarsko društvo Lukovica in Barbara Avsec Čebelarsko društvo Moravče.
Ob tem bi rada posebej opozorila na pomembnost objave vrste originalnih dokumentov iz zgodovine čebelarjenja na našem območju, še posebno vrednost pa imajo tudi seznami članstva posameznega društva ter fotografije čebelnjakov članov ČD, ki so pomembna obogatitev prispevkov, saj ponujajo pogled na različnost čebelnjakov, izvirnost, predvsem pa pridnost čebelarjev in njihovih prijateljic čebel, po mnenju glavnega urednika pa so iz njih » . . . razvidni delavnost, ponos, veselje in estetski čut današnjih čebelarjev, kar je gotovo dragocen pomnik današnjega trenutka za bodoče rodove.«
V monografiji so še prispevki: Opis čebelarstva v kamniškem okraju Julija Mayerja v letih 1930/31 Brdo pri Lukovici postalo središče slovenskega čebelarstva – avtor Matej Kotnik, dr. Trajče Nikolovski:Čebelja paša v luči okoljsko-podnebnih izzivov.
Zbornik je izjemno delo, ki ima neprecenljivo vrednost za danes in jutri, saj v njej čebelarji lahko vedno znova najdejo svoje korenine in se prepričajo, da čebelarstvo piše lepe zgodbe. Pa ne le čebelarji, temveč vsi, ki bodo imenitno knjigo vzeli v roke in ob branju spoznali pomembnost čebelarjenja, pridnosti čebelarjev in njihovih prijateljic čebel ter njihovo povezanost, ki vsem nam in naravi prinaša veliko dobrega. Uredniku in vsem sodelujočim iskrene čestitke!
Vera
