Jesenkova nagrajenka za najboljšo magistrsko nalogo je Katarina Šoln

0
348

Jesenove nagrade so najvišja priznanja za raziskovalne in strokovne dosežke s področja biotehniških ved, ki jih podeljuje Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani. Vsako leto se podeli tri Jesenkove nagrade, nagrado za življenjsko delo, za najboljšo doktorsko nalogo in nagrado za najboljšo magistrsko nalogo.

V letu 2019 bo Jesenkovo nagrado za najboljšo magistrsko nalogo prejela Katarina Šoln, z nalogo z naslovom: Vpliv izvlečkov korenik japonskega in češkega dresnika na kalitev, rast ter strukturne in biokemijske značilnosti vrtne redkvice.

Katarina Šoln je iz Radomelj in je aktivna na spletnem portalu Kvarkadabra – časopis za tolmačenje znanosti, za objavo na pripravlja poljudne članke s področja biologije.
Dodala sem tudi obrazložitev, ki jo bo prodekan za biologijo, prof. dr. Mihael Jožef Toman, prebral na podelitvi Jesenkovih nagrad, ki bo potekala v četrtek, 14. marca 2019, v Zbornični dvorani Univerze v Ljubljani. Prosim, da informacij z obrazložitve pred tem ne objavljate. Informacijo o podelitvi s fotografijami bom pošiljala v petek, 15. marca 2019. 

Prosila sem jo naj na kratko zapiše vsebino magistrske naloge.

Zelo kratko:

S to raziskavo smo ugotovili, da izvlečka japonskega in češkega dresnika zavreta rast korenin vrtne redkvice, kar se odraža tako na celičnem, biokemijskem kot strukturnem nivoju.

Malo daljša razlaga:
Invazivne rastline so tujerodne rastline, ki s svojim hitrim širjenjem izpodrivajo domače rastlinske vrste. Nekatere izmed njih v svojo okolico izločajo tudi snovi, ki povzročijo propad bližnjih rastlin. Ta pojav se imenuje alelopatija. To »biokemično orožje« imata tudi invazivna japonski in češki dresnik, ki sta v Sloveniji precej problematični rastlinski vrsti.
V okviru moje magistrske naloge smo raziskovali, kako izvlečki japonskega in češkega dresnika vplivajo na rast kalic vrtne redkvice. Ugotovili smo, da izvlečki močno prizadenejo predvsem rast korenin vrtne redkvice. Njihova rast se je ob izpostavitvi izvlečkom zmanjšala tudi do 60 %. Dresnikove alelopatske spojine so namreč poškodovale celice koreninske čepice in meristema. V koreninah redkvic se je povečala tudi sinteza vodikovega peroksida.
S to raziskavo smo začeli preučevati mehanizem delovanja dresnikovih alelopatskih spojin na druge rastline na celičnem nivoju.
Vsaka sprememba se najprej odraža na celičnem nivoju, šele nato lahko spremembe vidimo na nivoju cele rastline (spremenjene in propadle celice v koreninskem vršičku => manjša rast korenin).

Zdaj, v okviru svojega doktorata, nadaljujem z raziskavami alelopatije in invazivnih rastlin.

Tina Drolc
Foto: Mateja Grašič

Oglasno sporočilo