Z dopoldanskim simpozijem v Čebelarskem centru Slovenije na Brdu se je tokrat delovno, vsaj prvi del je bil takšen, pričelo praznovanje ob 100. obletnici organiziranega čebelarjenja čebelarske podružnice za Brdski sodni okraj.
In če so dopoldne spoznali najprej zgodovino čebelarstva pri nas, se s čebelarjenjem pred 100 leti seznanili z bistvenimi razlikami med čebelarjenjem nekoč in danes, se spoznali z čebelarjenjem pri nas in po svetu, ter o tem kaj morajo čebelarji storiti, da bo čebela lahko uresničevala svoje poslanstvo.
Popoldanski del druženja čebelarjev in čebelark čebelarskih društev Dolsko, Domžale, Krtina Dob, Lukovica in Moravče je bil mnogo bolj sproščujoč, čeravno v besedah slavnostne govornice ni bilo zaznati kakšnih spodbudnih besed. Za dobro razpoloženje je tudi tokrat poskrbela Godba Lukovica, ki je goste navdušila z številnimi koračnicami.
Slavnostno akademijo so z uradnima himnama državno in čebelarsko odprli pevci moškega komornega zbora Čebelarske Zveze Slovenije, nato pa smo prisluhnili posameznim govorcem. In ker so besede težke in utrujajoče smo med posameznimi govori prisluhnili različnim skupinam iz okolij iz katerih so čebelarska društva. Skok v zgodovino nam je tokrat orisal s podatki o ustanovni seji in izobraževanju čebelarjev, igralec Marjan Kuret iz Doba, da smo lažje razumeli kaj in kako je bilo takrat pred 100 leti, ko se je rodila Čebelarska podružnica za Brdski sodni okraj.
Kako so se pripravljali in kako so si razdelili delo tako glede proslave kakor zbornika je nam zbranim predstavil predsednik organizacijskega odbora Peregrin Ine Stegnar.
Do besede je prišel tudi predsednik ČZ Slovenije Boštjan Noč, ki je poudaril, da je vesel, da se obeležuje takšen jubilej v najlepšem čebelarskem centru na svetu in, da so tokrat vsa društva lahko za zgled vsem v državi kako naj se dela oz kako bi morali delati. Skupaj z roko v roki, brez delitve na naše in vaše.
Ob tej priložnosti je svoje mesto v mozaiku zgodovine ČZ Slovenije prejel tudi idejni vodja projekta izgradnje doma Franc Urbanija čebelar in predsednik Čebelarske družine Lukovica 1954-1980, član gradbenega odbora in dolgoletni skrbnik objekta.
Prof dr. Lučka Kajfež Bogataj je svoj nagovor začela s tem, kako so včasih čebelarji varovali čebele z znanjem križa, v panj so dajali hostijo, današnji časi pa so tako drugačni, da čebelam ne omogočajo normalen razvoj. Vsi poznamo glavne grehe moderne civilizacije intenzivno kmetijstvo uporabo fitofarmacevtskih sredstev in danes porabi vsak zemljan pet krat več energije. Tudi naše vrednote niso več iste, saj nam imeti pomeni veliko več, dobiček več kot skromnost in stalna gospodarska rast več kot trajnostni razvoj. Množično smo spremenili eko sisteme in čebele tako izgubljajo paše in čebelje družine čaka nestanovitna prihodnost. Svoje razmišljanje je strnila z besedami, da ravno zaradi tega čebelarjem dela nikoli ne bo zmanjkalo, zato naj medi.
Zbornik, ki je delo vseh čebelarskih društev je opisal in orisal zgodovinar in odgovorni urednik mag. Blaž Otrin in ob tem pohvalil zgledno sodelovanje vseh društev in posameznikov pri izdaji zbornika. Čebelarstvu lahko sledimo z dokumenti od pred 100 leti in zato lahko jemljemo to za datum organiziranega čebelarstva v Brdskem sodnem okraju. Ker smo Slovenci narod, ki temelji na besedi in na knjigi smo se odločili, da namesto spominskih plošč izdamo knjigo, kajti tako smo združili dva simbola knjigo in čebelarstvo. Lahko smo ponosni na način našega čebelarstva, ki je edinstven na svetu in zato je ta zbornik nek spomin našim zanamcem, ki bodo monografijo prejeli v roke po sto letih. Smo edinstveni po tistem kar je naše, naj bo potica kranjska klobasa, lipicanec in čebel in to je del naše identitete in prav je, da smo ponosni na to. Prav je, da smo ponosni na naše matično društvo uspeh in delo in da obenem spoštujemo delo sosednjih društev. V povezovanju je korak naprej. Svoj nagovor je strnil z besedami Naj medi.
In kdo so nam polepšali del med enim in drugim govorom Komorni moški zbor ČŽ Slovenije pod taktirko Aleša Sedušaka z citrarko Evo Medved, otroška folklorna skupina Dolsko, solist Peter Pirnat, ki ga je spremljala Petra Pirnat na klavirju, citrarska skupina Društva Lipa Univerze za tretje življenjsko obdobje, klapa Sidro in na začetku Godba Lukovica. Poleg domačih čebelark in čebelarjev so se svečane akademije udeležili tudi gostje čebelarji in čebelarke iz Hrvaške. Obletnica je za nami ostali so spomini in obveze, obveze do medsebojnega sodelovanja do narave in do čebel.
DJD
