K Sv. Primožu z novo knjigo o njem

0
78

Malokateri kraj na Slovenskem v vseh letnih časih privablja toliko izletnikov, planincev, rekreativcev in gorskih tekačev kot Sv. Primož nad Kamnikom. Romarje pa posebej t. i. »primoške nedelje«. Številni se do tega »kapitalnega spomenika srednjega veka na Kranjskem« (prof. Nace Šumi) povzpnejo po stari kamniti romarski poti iz Stahovice. Romanja ali izleta pa ne morejo več začeti in se pokrižati pri baročni kapeli – »Dolinškovem znamnu« iz leta 1749 –, ki se je morala leta 1957 umakniti razširjenemu križišču. V »Velikem znamnu«, kjer so se ustavljali pastirji, ko so gonili živino na Veliko planino (iz spoštovanja do Sv. Primoža je  niso mimo svetišča), in vanj metali smrekove ali brinove vejice, tudi ne morejo občudovati gotske Pieta, saj so jo nestrpneži vrgli v dolino.

Za prvo izdajo monografije Sv. Primož nad Kamnikom leta 1995 je dal pobudo nekdanji ključar pri Sv. Primožu prof. Milan Šuštar in jo izdal v samozaložbi. Delo je že pred leti pošlo. Zanimanje mnogih obiskovalcev bisera srednjeveškega slikarstva in arhitekture ter nova umetnostnozgodovinska dognanja so klicala po novi knjigi. Dr. Ferdinand Šerbelj je na pobudo prof. Milana Šuštarja in predsednice Društva sv. Jakoba iz Kamnika dr. Marjete Humar, tudi urednice in lektorice, obnovil besedilo monografije, ki so jo izdali in založili Društvo sv. Jakoba,  Društvo Mohorjeva družba in Celjska Mohorjeva družba, d. o. o., mojstrske fotografske posnetke je prispevalpokojni izjemni fotograf Marjan Smerke (sorodniki so dovolili brezplačno objavo), risbe je izrisala Maja Črepinšek, oblikovno podobo prve izdaje knjige si je zamislila Urša Mihelčič, novo monografijo je oblikovala Barbara Bogataj Kokalj. Knjigo s 140 stranmi je natisnil Dravski tisk. V njej je za tuje obiskovalce in strokovnjake s področja umetnostne zgodovine tudi obsežen povzetek v nemščini.

Novo monografijo so predstavili 8. marca zvečer v dvorani Frančiškanskega samostana v Kamniku. V predstavitev je uvedel dober poznavalec Sv. Primoža prof. Tone Ftičar, ki je predstavil tudi »glasbena gosta« večera: mojstra igranja na srednjeveška renesančna glasbila dude, fidel, portativ in gitern Janeza Jocifa in Marina Kranjaca.Napovedal je, da bo njihovo igranje v umetniškem sozvočju z umetnostnimi zakladi Sv. Primoža, posebej s freskami, saj so dude upodobljene na freski Poklon kraljev. Obžaloval pa je, da je bil v Kamniku prekinjen t. i. festival »Musica aeterna« ter da pri Sv. Primožu ni več mogoče igrati na orgle Janeza Fallerja iz leta 1680.

.

“>Knjigo sta predstavila urednica dr. Marjeta Humar in dr. Ferdinand Šerbelj, izreden poznavalec Sv. Primoža.Ob projiciranih posnetkih »svetoprimoškega kompleksa« se je povzpel do njega prav od izhodišča v Stahovici. Pri razlagi fresk je povedal ne le, da so edinstvene v Sloveniji, marveč tudi, da umetnostnozgodovinska »zgodba« o njih še ni zaključena. Dejal je, da se je pri določitvi časa njihove poslikave (1504) veliki umetnostni zgodovinar dr. France Stele glede na kasneje odkrito letnico »zmotil« le za deset let. Dr. Šerbelj je poudaril tudi pomen kamniškega župnika Maksimilijana L. Raspa (1673–1742), izjemnega dušnega pastirja in »aristokrata duha«,  ki je poleg romarske cerkve postavil zvonik. Izrazil je zadovoljstvo, da so se freske in cerkev ohranile v izvirni podobi (v 19. stoletju niso posegali vanje). Nenavadno pa je, da so relikvije zavetnikov sv. Primoža in Felicijana shranili v grobnici v ozadju cerkve, ne pa na oltarju.

Ker je Sv. Primož »vrhunski spomenik srednjeveške umetnosti v Sloveniji«, se skrbi zanj ne bi smelo nalagati le na pleča Župnije in Občine Kamnik, marveč je to zadeva pristojnih na državni ravni. Kamničani so lahko njegovi varuhi, kar tudi so, ne pa vzdrževalci, obnovitelji in financerji. Kamniški prostor tudi sicer bogatijo izjemni spomeniki, ki govorijo o pomembnosti nekdanjega Kamnika, da je lahko privabil in tudi plačal vrhunske mojstre fresk in arhitekture. Kdo se skriva za izjemnimi svetoprimoškimi freskami, še vedno ni znano, vsekakor pa mojster nad mojstri.

Izdajo monografije so finančno podprli: Društvo sv. Jakoba, Celjska Mohorjeva družba, Občina Kamnik, Župnija Kamnik,  Janez Uršič (Gostilna Pri planinskem orlu), Dušan Papež (Avtoličarstvo in avtokleparstvo Papež) in posamezniki.

Besedilo in fotografije: Jožef Pavlič  
Vir: Občina Kamnik

Oglasno sporočilo