Teden dni pred volitvami so prebivalci SPB-1 v nabiralnike dobili letake, kjer jim je bilo obljubljeno, da se bo rešila problematika njihovih bivanjskih razmer, ki so ne le vsak dan manj vzdržne, ampak tudi vse bolj nevarne. Ker je obljube treba držati, sploh pa, ker se problematika SPB-ja vleče že več kot desetletje, si ne bi želeli, da spet ostane pri obljubah in izgovorih, da “to pač ni v naši moči in ko bodo hoteli, bomo pomagali”, ampak, da se k reševanju problema aktivno pristopi.
Na 2. seji Občinskega sveta Občine Domžale sem tako podala pobudo, da se opravi pregled trenutnega stanja situacije SPB-1, izdela konkretna izhodišča za izdelavo dolgoletnega projekta prenove ter se to ustrezno skomunicira z lastniki, torej prebivalci SPB-ja in drugo zainteresirano javnostjo. Dejstvo je, da dobivamo različne informacije z različnih koncev, sem in tja je narejena kakšna študija, draga projekta dokumentacija, bistveno pa je, da se dlje od tega nismo premaknili že več mandatov.
Ob tem sem dala pobudo, da se SPB-ju podeli status objekta javnega dobrega, da občina zastavi konkretne cilje, opredeljene izvedbeno in časovno, da bomo imeli, recimo čez 8 leta SPB-1, ki nam ne bo več v sramoto, ampak ponos. Obenem sem dala pobudo, da nas vsake pol leta obvestijo o napredku.
No, do statusa javnega dobra ne bo prišlo, so bili jasni v odgovoru, saj je, kot pravijo, “razglasiti objekt SPB-1 za objekt javnega dobra praktično nemogoče, vsak od lastnikov bi lahko temu ugovarjal in občina bi se po nepotrebnem zapletla v dolgotrajne in neproduktivne pravne spore.” A to področje je precej sivo, obstajale naj bi izjeme, ki bi jih veljalo preveriti. Saj veste, dobrim praksam je pametno slediti.
Kot je v nadaljevanju odgovora, ki smo ga prejeli na seji Občinskega sveta, zapisal Zoran Vitorovič, svetovalec župana za vodenje projektov, je bila na objektu SPB-1 v preteklosti opravljena cela vrsta strokovnih (tehničnih) pregledov in analiz. “Nove analize niso potrebne, razen podrobnejših pregledov nekaterih posameznih delov. Ugotovitve lahko strnemo v štiri bistvene sklope:
– Stavbni ovoj, streha in fasade ter tlaki nad garažo so v slabem stanju in že dolgo ne ustrezajo sodobnim standardom in predpisom.
– Nosilne betonske vertikalne in medetažne konstrukcije, zlasti v parterju in kleti, so mestoma poškodovane, pri čemer v večini primerov ne gre za poškodbe, ki bi ogrožale varnost objekta, predstavljajo pa potencialen vir novih nevarnih poškodb zaradi vdora vode v konstrukcijo in povzročanje korozije armature. Nosilne jeklene konstrukcije so korozijsko precej načete.
– Objekt je zaradi svoje zasnove požarno problematičen (omejena dostopnost, nezaščitene jeklene konstrukcije).
– Ogrevalni sistemi (zlasti peči) so tehnično in ekonomsko dotrajani, tudi energent (kurilno olje) sodi med najdražje.”
Vse to je hitro jasno, da drži, torej vemo, kako resna je problematika bivanja v SPB-1. A kot pravijo na občini, težko naredijo kaj več kot študije, projektne dokumentacije, saj je, kot pravijo na občini, navajam: “komunikacija z lastniki skoraj nemogoča. Objekt je v solasti preko tisoč fizičnih in pravnih oseb, legitimen sogovornik, ki bi zastopal večinsko mnenje de facto ne obstaja.” V preteklem letu so vzpostavili sodelovanje s takratnim večinskim upravnikom objekta, a je tudi ta odstopil. Neuspešni so bili tudi pri prenosu parternih javno dostopnih površin objekta v last občine, ki bi jih posledično upravljala in vzdrževala, a do tega, kot pravijo na občini, zaradi revolta skupine lastnikov, ni prišlo.
In kaj občina bo naredila glede, vsej prej kot varnega stanja bivanja v SBP-1?
“Glede na stanje objekta in potencialno ogroženost občanov smo se v upravi odločili, da v okviru, ki nam ga dopušča zakonodaja ukrepamo na področjih, kjer ukrepe lahko še opravičimo z vidika zakonodaje s področja varstva okolja, zlasti pa z vidika zaščite in reševanja in preprečevanja morebitnih človeških žrtev ali obsežnejših materialnih škod.” V preteklem letu so, tako navajajo, pridobili projektno dokumentacijo za celovito energetsko sanacijo, ki so jo predali takratnemu upravniku, načrtujejo še pridobitev dokumentacije za statično sanacijo objekta ter projekt za izvedbo požarnih ukrepov. En kup dokumentov se bo na temo SPB-1 ustvarilo v naslednjih mesecih in letih, to pa bodo predali lastnikom.
Ko bodo zbrani vsi papirji, vse dodatne dokumentacije, pa bo odločitev o tem, kako se lotiti in ali se sploh lotiti, spet ostala v rokah lastnikov, torej več kot tisoč posameznikov in podjetij, ki bi imeli lahko, recimo občni zbor po klasični poti, v Športni dvorani nasproti svojega doma, če bi se hoteli vsi skupaj usesti in pogovoriti.
Ne glede na vse, samo papirji vendarle ne bodo dovolj, predvsem je treba vzpostaviti stanje in dialog, kjer bosta na obeh straneh strpna in učinkovita sogovornika, ki bosta projekt lahko uspešno peljala naprej. Zavedanje, da to ne gre čez noč, je jasno. A ta noč se vleče že vsaj tri mandate, in če v naslednjih nekaj letih še naprej ne bomo sposobni priti dlje od projektnih dokumentacij, se bodo slej ko prej začele dogajati posledice dotrajanega objekta in niti zamisliti si ne želimo, kakšne so lahko.
Zatorej je čas, da se največjemu poslovno-stanovanjskemu objektu pri nas, nehamo posvečati samo v času volitev, ampak o aktivnostih, morebitnemu napredku in težavah do katerih prihaja, spregovorimo odprto, predvsem pa sproti in ves čas – dokler ne pridemo do rešitve.
Sama bom problematiko zagotovo spremljala, SPB-1 je konec konec dom lepega števila naših občanov in občank. Želela bi si, da bi nekoč (ponovno) zaživel tudi kot središče, kjer bi mali podjetniki v naši občini, z veseljem odpirali svoje poslovne prostore, trgovine in pisarne, ki danes žalostno propadajo.
Mateja A. Kegel, občinska svetnica Občine Domžale