V poletnem času, ko si nas večina privošči sproščujoč oddih proč od vsakdanjih obveznosti, radi posežemo po dobri knjigi, ki bi nam delala družbo na dopustu. Po katerih najraje posegamo in kakšna je naša bralna kultura? Pogovarjali smo se z direktorico Knjižnice Domžale Barbaro Zupanc Oberwalder, ki nam je podrobneje predstavila številne aktivnosti domžalskih knjižničarjev, spregovorili pa sva tudi o bralnih navadah najmlajših in vplivu interneta na branje knjig.
Kakšne so pristojnosti direktorice knjižnice in o čem odloča Svet zavoda?
Pristojnosti direktorja so na kratko: načrtovanje in vodenje poslovanja zavoda, organiziranje in vodenje strokovnega dela zavoda, povezovanje z okoljem ter druge naloge, določene z ustanovitvenim aktom, medtem ko Svet zavoda nadzira zakonitost dela in poslovanja, ocenjuje delovanje knjižnice ter daje soglasja k različnim načrtom.
V Knjižnici Domžale je 28 zaposlenih. Število se zdi veliko, še posebej, ker izposoja in vrnitev gradiva poteka tudi s pomočjo knjigomatov … Kakšne zadolžitve imajo zaposleni?
Prav imate, število se zdi veliko, a je približno usklajeno z minimalnimi normativi, nikakor s standardi. Po številu zaposlenih smo na 8. mestu, po številu obiskovalcev, izposoje, dogodkov, … pa nekaj mest višje v primerjavi z ostalimi splošnimi knjižnicami v Sloveniji. Izposoja in vračanje knjižničnega gradiva sta le majhen delček opravil, ki jih opravljajo zaposleni. Res pa je, da je ta del opravil praktično edini, ki je viden navzven. Naj omenim le nekatere zadolžitve oz. področja delovanja zaposlenih: delo z gradivom – od nabave, priprave, obdelave, umeščanja v zbirko do odpisa – zahteva veliko časa. Pomembno količino časa zaposleni namenijo promociji branja – tako na informatorskih mestih kot v obliki različnih dogodkov, ki jih pripravljamo za različne starostne skupine – od najmlajših do najstarejših. V letu 2018 je knjižnica pripravila kar 1.367 dogodkov, torej nekaj na dan. Veliko časa in znanja namenimo uporabnikom s posebnim potrebami. Pomembna področja delovanja so področja domoznanstva, razstav, priprava priporočilnih seznamov, bibliopedagoško delo, računalniški tečaji za različne skupine uporabnikov, sodelovanje na prireditvah z namenom promocije branja izven prostorov knjižnice. Knjižnica je soorganizatorka festivala Bralnice pod slamnikom, v okviru katerega pripravimo več kot 50 dogodkov in organizatorka Kamišibaj festivala, sodelujemo pa tudi pri drugih festivalih in projektih, kjer ocenimo, da naša prisotnost lahko pripomore določenim potencialnim uporabnikom, da bi postali bralci.
Knjigomati omogočajo določenim skupinam uporabnikov povsem samostojno uporabo knjižnice, kar jim veliko pomeni, zaposlenim pa več časa, ki ga lahko namenijo bralcem.
Morda nekaj povedo tudi številke: v letu 2018 je knjižnico obiskalo več kot 417.800 obiskovalcev, skupaj smo izposodili 846.875 enot knjižničnega gradiva na dom. Vedeti moramo tudi, da domžalska knjižnica deluje na šestih lokacijah v petih občinah, pod njenim okriljem pa vozi tudi potujoča knjižnica.
Ali v bodoče načrtujete nakup dodatnih knjigomatov?
Nakupa dodatnih knjigomatov ne načrtujemo. Obstoječi zadovoljujejo potrebe uporabnikov. Potrebe po vračalniku gradiva pa izražajo uporabniki v nekaterih ostalih enotah knjižnice.
Kakšne so vaše prostorske kapacitete? Imate na voljo dovolj prostora za knjige?
Knjižnica Domžale ima skupaj, torej v vseh enotah, 2.877 kvadratnih metrov površine. Prostora za knjige je načeloma dovolj, vendar ne v vseh enotah. Skladno s strokovnimi navodili moramo izvajati reden odpis knjižničnega gradiva. O pomanjkanju prostora lahko govorimo predvsem v smislu pomanjkanju prostora za izvedbo nekaterih dejavnosti in programov, ki zahtevajo ločen prostor. Predvsem mladi bi takšen prostor najbolj potrebovali.
Kaj bi se zgodilo, če bi vsi bralci naenkrat vrnili izposojeno gradivo?
Če bi vsi bralci naenkrat vrnili izposojeno gradivo, bi se najbrž pojavila prostorska stiska.
Koliko knjig pravzaprav premore knjižnica? Poznate točno število?
Celotna Knjižnica Domžale ima v svoji zbirki 280.800 enot knjižničnega gradiva.
Kako je s članstvom, koliko stane?
V Knjižnico Domžale je vpisanih 19.343 članov, kar nas uvršča na 4. mesto med slovenskimi splošnimi knjižnicami. Članstvo je za otroke in mlade do 18. leta brezplačno, brezplačno je tudi za brezposelne in invalide. Polnoletni občani s stalnim bivališčem v eni izmed občin ustanoviteljic plačajo letno članarino v višini 6 €, ostali pa 12 €. Članarina je v povprečju nižja kot v ostalih knjižnicah. Kljub temu si precej odraslih izposoja gradivo z otroškimi izkaznicami, nekateri si delijo člansko izkaznico. S precejšnjo gotovostjo lahko rečemo, da je takšnih skritih članov precej.
Kolikokrat lahko bralec podaljša izposojo in pod kakšnimi pogoji?
Gradivo lahko član podaljšuje trikrat, kar pomeni, da ga ima lahko bralec, če gradivo seveda ni rezervirano, pri sebi štirikratno obdobje (leposlovje torej 2 meseca, strokovno gradivo 4 mesece). Pogoji podaljševanja so: gradivo ne sme biti rezervirano, članstvo bralca v knjižnici ne sme biti pretečeno ter dolgovi ne smejo biti višji od 25 EUR ali daljši od enega meseca. Sistemsko smo omogočili, da imajo poleti bralci lahko leposlovje doma 1 mesec, z enako možnostjo podaljšanja kot med letom.
V Knjižnici Domžale imate torej tudi pravilo, da uporabnik nima možnosti podaljšanja gradiva, če je to isto gradivo nekdo medtem že rezerviral. Bi bilo smiselno, da bi takšno prakso morda spremenili?
Sistem ne omogoča avtomatičnega podaljševanja rezerviranega gradiva zaradi različnih objektivnih razlogov. Pred kratkim smo vprašanje preučevali na strokovnem kolegiju, strokovnem svetu in svetu zavoda in argumenti, zakaj rezerviranega gradiva ni mogoče ročno podaljševati, so prevladali. Teoretično bi bilo možno ročno podaljševanje v manjših enotah, kjer je izposoja gradiva manjša, rezervacij manj, medtem ko bi bilo v osrednji knjižnici problemov in nejevolje uporabnikov preveč. Trenuten sistem veliki večini bralcev ustreza.
V Domžalah se lahko pohvalimo tudi z knjigobežnicami. Kakšni so kriteriji za izbor knjig, ki si jih tam lahko sposodimo?
Temeljna ideja projekta je prosta izmenjava knjig, revij, zgoščenk in DVD-jev med ljudmi. V naši knjižnici že dolga leta od bralcev dobivamo veliko darov. Prinašajo nam gradivo, ki ga ne potrebujejo več, a ga ne želijo zavreči. Tako vsako leto dobimo več tisoč knjig. Nekateri doma pospravljajo, so pa tudi taki, ki knjigo po tem, ko jo kupijo in preberejo, prinesejo k nam, saj želijo, da živi naprej. To je odličen motiv! Zdi se mi spodbudno, da knjige ne končajo na odpadu, ampak jih v roke vzamejo še drugi ljudje, da krožijo med njimi. Pa saj so temu namenjene, namreč, da obogatijo čim več življenj. Poleg tega se tako kot v vsaki knjižnici tudi v domžalski vsako leto nabere določena količina knjižničnega gradiva, ki ga moramo odpisati, in škoda bi bila, da dobra knjiga, ki zaradi določenih razlogov nima več prostora v zbirki, ne bi še naprej krožila med ljudmi.
Kaj menite o bralni kulturi in bralni kulturi mladih?
Bralna kultura na našem območju je na visokem nivoju, kar kažejo že podatki o izposoji gradiva. Mladi ne berejo le obveznega šolskega branja, ampak posegajo tudi po drugih, pogosto zelo kvalitetnih delih. Dejstvo pa je, da je mladih bralcev vseeno manj kot pred leti. Mladi bralci so ljudje, ki imajo bolj razvito domišljijo, ki imajo ideje, ki bolje razumejo sebe in svet. Pogosto so tudi bolj empatični. Zagotovo se ne zavedamo dovolj vseh prednosti, ki jih prinaša branje mladim. Družba postaja instantna, vse je potrebno dobiti takoj. Branje je drugačno, zahteva čas, tega časa, čeprav je zelo kvalitetno porabljen, pa si pogosto ne znamo več vzeti.
Imate morda idejo, kako bi branje in literaturo približali najmlajšim?
Knjigo in branje najmlajšim znamo približati. Pripravljamo poseben program za starše z dojenčki, pa različne programe, s katerimi približujemo knjige predšolskim in šolskim otrokom. Podatki kažejo, da izposoja gradiva za najmlajše v naši knjižnici še vedno narašča. Starši v našem okolju očitno poznajo znani citat Alberta Einsteina, ki je dejal: “Če želite, da bodo vaši otroci inteligentni, jim berite pravljice. Če želite, da bodo še bolj inteligentni, jim berite še več pravljic.”
Ali branje knjig zaradi interneta in digitalizacije znatno upada?
Internet in digitalizacija zagotovo prinašata posledice na področju branja. Nekje od konca druge triade je opaziti upad branja. Otroci danes niso več »kul«, če berejo. Predvsem družabna omrežja so tista, ki preveč vlečejo, ki mlade pogosto tudi determinirajo. Upam, da se bodo starši in učitelji kmalu zavedali, da internet v vsakem primeru prinaša zgolj informacije, medtem ko knjige prinašajo znanje. Lahko rečemo, da gre za bitko med analognim in digitalnim, tako znotraj nas kot v družbi.
Je uporabnikov knjižnice danes manj ali več kot denimo pred 10 leti?
Domžalska knjižnica je znana po tem, da ima veliko uporabnikov, da obisk celo še vedno minimalno narašča. Potrebam občanov se skušamo približevati na različne načine, z različnimi programi za različne skupine, temelj vseh naših dejavnosti pa je vedno knjiga. Očitno je ta model zaenkrat pravi.
Kakšne knjige gredo dandanes najbolj v promet?
Tako kot povsod tudi v domžalski knjižnici avtomatično krožijo med uporabniki knjige, ki so oglaševane v medijih, ki dobijo nagrade in knjige, ki jih označujemo kot lahkotno branje. Naloga zaposlenih je, da v množici kvalitetnih knjig najdemo primerno knjigo za vsakega bralca. Dobre, a prezrte knjige so tiste, ki jih skušamo približati našim uporabnikom.
Predvidevam, da tudi sami radi posežete po dobri knjigi. Kaj/koga najraje berete?Sama skušam čim več brati in za knjigo najti čas. Pogosto je na moji domači polici več odprtih del. Ko imam časa malo, rada posežem po kratkih zgodbah, trenutno pa prebiram knjige, ki bodo jeseni na seznamu naše bralne značke za odrasle Okusimo besedo. Lahko rečem, da so na seznamu knjige za različne okuse in da se bo splačalo seči po njih. Meni ljubih avtorjev je več, izpostavim naj le dva: Alojza Rebulo in Stefana Zweiga. Blizu so mi ruski in francoski klasiki, v zadnjem času rada prebiram tudi azijske avtorje.
Imate kakšen dober predlog za poletno branje za naše bralce?
Glede na to da je veliko knjig izposojenih, da je knjižnica precej »izropana«, kar nas zelo veseli, predlagam, da uporabniki sežejo po knjigah, ki jih priporočajo strokovni delavci knjižnice in so posebej izpostavljene pod imenom Knjižničarji priporočamo. Tudi na policah se najdejo še kakšne prezrte knjige. V nekatere izmed njih smo vložili naše razglednice. Lahko zagotovim, da je branje teh knjig vredno našega časa.
Tjaša Banko
