Imena ulic – predlog občanke

363

Kot Domžalčanka nisem seznanjena, kako prihaja do imenovanja ulic v naši občini, še posebej novih. Nedolgo nazaj sem pregledovala imena naših krajev in ugotovila, da razen Zoranine ulice nimamo nobenega drugega imenovanja po ženskah. To bi v sodobnem času morali spremeniti.
Ker smo že v 21. stoletju  in se na veliko spogledujemo s prihodnostjo, predlagam našo znanstvenico Marijo Strojnik Scholl, slovensko astrofizičarko, rojeno 13. julija 1950 v Ljubljani. O njej in z njo je bilo zadnje čase veliko govora v medijih, njeno »zlato odkritje« so algoritmi, ki jih danes uporabljamo pri navigacijah v vesolju in na Zemlji, prav tako v naših priročnih pametnih telefonih. Kot je sama povedala v enemu intervjuju, je delo znanstvenika povezano z veliko truda, domišljije in logike, a vsako odkritje je skorajda vedno povezano s kančkom sreče. Prav tako novo odkritje v samem začetku morda nima takojšnje uporabne vrednosti in je lahko šele drugemu znanstveniku spodbuda za nadaljnje odkrivanje neznanega. Ker gre za izjemno osebnost in znanstvenico menim, da bi Domžalčani s ponosom imenovali katero izmed ulic po njej in ji tako oddali priznanje kot rojakinji, ki širi meje znanosti in znanja. Ko jo vprašajo, če bo človek znova stopil na Luno pove:

»… Ko so videli kitajskega roverja na Luni, so Američani skoraj zboleli od ljubosumja in zavedanja tega, da niso več najboljši in edini, kar zadeva osvajanje Lune. Zato želijo zdaj ponovno vzpostaviti programe raziskovanje Lune, kar je napovedal tudi predsednik Donald Trump. Toda menim, da ta hip nimamo tehnologije, da bi se človek vrnil na Luno. To, da so leta 1969 pristali na Luni, je bila zasluga stare, analogne tehnologije. Tedaj so računali na roke, zdaj vse delamo z računalniki. Ta hip ne vemo, ali je digitalna tehnologija dovolj zanesljiva za ponovitev takega podviga. Danes bi šlo lahko narobe veliko več stvari, kot bi jih lahko šlo pred 50 leti. Prav tako bi to zdaj stalo veliko več kot pred 50 leti in predsednik Trump gotovo ni pripravljen toliko plačati.« (https://www.dnevnik.si/1042890581/slovenija/marija-strojnik-scholl-astrofizicarka-iz-amerike-trenutno-se-na-luno-ne-moremo-vrniti)

Nekaj več o njenem delu:
Strokovno se ukvarja z uporabo optične tehnike pri astronavtiki in raziskovanju Vesolja. V svoji karieri je delovala v Združenih državah Amerike in Mehiki ter je v mednarodnem merilu ena najprepoznavnejših slovenskih znanstvenic.

Življenjepis
Rodila se je kot edina hči od petih otrok v družini elektrotehnika Aleša Strojnika. Za optiko se je navdušila že v mladih letih, ko je spremljala pri delu očeta, izjemnega inženirja, ki je med drugim sestavil prvi slovenski elektronski mikroskop. Po končani srednji šoli je sprva vpisala študij fizike na Univerzi v Ljubljani, že kmalu pa je sledila družini v Združene države Amerike. Na Državni univerzi Arizone, kjer je postal njen oče profesor, je v samo dveh letih kot edina ženska v svojem letniku diplomirala iz fizike. Doktorski študij je nadaljevala na Univerzi Arizone in doktorirala leta 1979, kot prva ženska v zgodovini oddelka za optično znanost.

Specializirala se je za fiziko infrardečega valovanja in po doktoratu delovala kot vodja oddelka za optiko podjetja Rockwell International (zdaj del korporacije Boeing), kasneje pa kot višja inženirka pri proizvajalcu reaktivnih motorjev in avionike Honeywell ter v Laboratoriju za reaktivni pogon (JPL) na Kalifornijskem tehnološkem inštitutu. Na JPL je razvila inteligenten sistem za navigacijo po zvezdah na podlagi zajema slike s senzorjem CCD, kar omogoča napravam, kot so umetni sateliti, avtonomnejše upravljanje. Ta je danes vgrajen v vse komercialne zrakoplove, satelite sistema GPS idr., izbran pa je bil tudi za upravljanje Nasine sonde Cassini-Huygens, ki je med leti 2004 in 2017 preučevala Saturn.

Na račun raziskovalnih uspehov je dobila položaj zaslužne profesorice na Optičnem raziskovalnem centru (Centro de Investigaciones en Optica, CIO) v mehiškem mestu León. Tam se ukvarja z razvojem metode za neposredno zaznavanje eksoplanetov z interferometrijo. Poleg tega deluje kot članica več strokovnih združenj, za katere pogosto organizira znanstvene kongrese, dva mandata je bila urednica revije Applied Optics, deluje pa tudi v uredniških odborih več drugih revij.

Ima tri hčere, ki jih je vzgajala sama po smrti moža za lateralno sklerozo. Dve od njih sta postali znanstvenici. Sama se bojuje z rakom, ki so ji ga prvič diagnosticirali leta 2008, a ga z zdravljenjem obvladuje.

Priznanja
Za razvoj navigacijskega sistema je leta 1996 kot prva ženska prejela nagrado 
Georgea W. Goddarda, ki jo podeljuje Mednarodno društvo za optiko in fotoniko (SPIE). Izvoljena je bila tudi za redno članico (fellow) Ameriške optične zveze.

Upam, da boste odgovorni na Občini podprli moj predlog ob naslednjem imenovanju ulic.

Miomira Šegina

 

 

Oglasno sporočilo

1 KOMENTAR