DOMŽALE VČERAJ, DANES IN JUTRI
Že nekaj časa smo v uredništvu domžalskih NOVIC razmišljali o tem, kako prebivalcem Domžal in okolice čim bolj približati informacije o aktualnih in pomembnih dogajanjih, ki zadevajo večje število krajanov. Zavedamo se, da so informacije v časopisu mrtve črke na papirju, če ne dosežejo tistih, ki jih problematika najbolj zadeva. Odločili smo se, da bomo v prihodnje za obveščanje občanov in čim bolj neposredno komuniciranje z našimi bralci organizirali javne tribune, kjer bomo predstavili aktualno tematiko, povabili goste, ki obravnavano temo zelo dobro poznajo, poskrbeli za profesionalno vodenje takšnih pogovorov v živo in poskusili vzbuditi zanimanje čim večjega števila krajanov za udeležbo na pogovorih – javnih tribunah.
Za prvič smo izbrali aktualno problematiko – oblikovanje mestnega jedra s pozidavo Kolodvorske ulice in dela Ljubljanske ceste v strogem centru Domžal. Našemu povabilu so se ljubeznivo odzvali na Oddelku za okolje in prostor, sodelovanja tudi niso odrekli sogovorniki : arh. Bojan Špik – ARNUS d.o.o. Kranj, eden od avtorjev projekta, soavtorici dr. Tatjana Capuder in mag. Marta Vahtar), arh. Ivo Kranjc – Domžalčan in poznavalec stroke, Jože Lenič, naš delegat v državnem zboru in Janez Grmek, član občinskega sveta (SDS), prav tako Domžalčan. Razgovor je povezoval in vodil naš glavni in odgovorni urednik Rajko Gerič, sicer pa TV voditelj in novinar.
Nastajanje mestnega jedra
Uvodoma je avtor projekta, arh. Špik, poslušalcem, ki so se zbrali v prostorih Knjižnice v precejšnjem številu, obrazložil osnovna izhodišča, katerih se je držal pri svojem projektu: promet in cestne povezave je upošteval po že sprejeti prometni študiji, višino bodočih objektov je predvidel v nivoju že obstoječih zgradb (vogalna zgradba uprave Napredka), linija bodočih pozidav bo sledila cestni liniji, zato bodo odstranjene tiste stavbe, ki se v to linijo ne vključujejo (bivša staroavstrijska šola). Predvidenih je do 700 parkirnih mest v podzemnih garažah, ter do 115 mest na vrhnjih parkiriščih. Ohranjene bodo zelene površine – stari kostanji ob bivši pošti in park ob občinski stavbi. Ob vzhodni strani Kolodvorske, kjer bo predvidoma večji del nove pozidave, je predviden nov nasad dreves, ki bi dala ulici prijaznejši izgled.
Domžale bi rade postale mesto
Janez Grmek kot povabljeni sogovornik je menil, da je sam projekt morda zelo v redu rešitev, vendar pogreša generalni ureditveni načrt Domžal, na osnovi katerega bi se potem lažje odločali za parcialne rešitve. To stališče je zagovarjal tudi kot član občinskega sveta in zahteval od občinske uprave, da pred dokončnim sprejetjem zazidalnega načrta pripravi okvirno celovito rešitev pozidave Domžal.
Jože Lenič, državni in občinski svetnik, član LDS stranke se je delno strinjal s predhodnim mnenjem:
“Razumljivo je, da se bomo lažje odločali ob predlogu celostne rešitve bodočega izgleda. Domžalčanom ne smemo kratiti ‘mestotvornih’ ambicij in so tudi samoumevne. Razumljiv pa je tudi strah pred tem, da se nam ponovi SPB, ki je sicer spomenik in pečat nekega časa, vendar tak kot je, nemudoma terja revitalizacijo. Čudim se odporu Domžalčanov do podzemnih garaž, ki so neizbežna nujnost. Privaditi se bomo morali dejstvu, da ne moremo parkirati tik ob kraju, kamor smo namenjeni, ampak bomo morali tudi sto ali dvesto metrov prepešačiti. Temu se verjetno ne bo moč izogniti”.
Ohranjanje ‘zavesti spomina’ starih Domžal
“Odločiti se moramo, kaj je v Domžalah sploh vredno ceniti in ohraniti v takem izgledu, kot je sedaj”, je menil arh. Kranjc, sicer Domžalčan in poznavalec kraja. “Razen Stoba, ki je poseben problem, nimamo arhitekturno vrednejših objektov, ki bi jih bilo nujno ohraniti. Rad bi spregovoril o ‘stari knjižnici’, ki je arhitekturno povsem nepomembna, objekt sam je slab in sanacija ne bi bila posebno smiselna. Vredno pa je razmisliti o sami legi stavbe in o fasadi oziroma detajlih na fasadi. Morda bi veljalo razmisliti o tem, da bi te detajle, ki so pečat nekega časa, vključili v zunanjih izgled nove stavbe, ter ohranili njeno žlahtnost v tem smislu, da bi bila v prihodnosti namenjena dejavnosti kot je na primer advokatura, notarstvo in podobno – bife ali kaj podobnega tu ne bi smel dobiti mesta”.
Kaj pa železniška postaja?
Železniška postaja, katere lastnik je posredno država, ostaja boleča točka v konceptu projekta. Kot nam je vsem znano in dosedanjih polemik, železnica (država) za preureditev postaje ali poglobitev tirov, kar je že bila ideja za reševanje parkirnih mest, preprosto nima denarja. To je dejstvo, s katerim je treba računati. Zato je železniška postaja v projektu ostala tam, kot je in takšna, kot je. Žal.
Investitorji – so in niso
“Če bo projekt dobro koncipiran, tudi ne bo težav z investitorji”, je menila županja, ki se je tudi udeležila tega pogovora in izrecno poudarila, da investitorja, ki bi čakal s pripravljenim denarjem, za ta projekt ni. “Občina postavlja pravila igre, saj je tudi v precejšnji meri lastnik zemljišč. Do jeseni bodo končane idejne študije in prepričana sem, da bo ta ulica, če bo privlačno urejena, prinesla kraju in njegovim prebivalcem veliko dobrega” je bila prepričana županja, ki je tudi izrazila zadovoljstvo, da so se pogovori o ureditvi Domžal pričeli živahno odvijati.
Pogovora so se udeležili tudi nekateri stanovalci Kolodvorske ulice, ki jih njena ureditev živo zadeva. Predvsem so izrazili nezadovoljstvo s tem, da ne morejo vršiti nobenih adaptacij in popravil na svojih hišah, dokler ne bo sprejet zazidalni načrt. Njihova nejevolja je razumljiva in jasno je, da si želijo čimprejšnjega pričetka urejanja tega dela Domžal.
Med pogovorom so se porajale tudi različne ideje o tem, ali reševati problem parkirišč tudi z oddajanjem privatnih površin v ta namen, kam morda umestiti novo cerkev, ker da je dosedanja precej odmaknjena od centra mesta, kje urediti tržnico, ki je Domžale nimajo. Kje urediti peš cone, kako se izogniti preveliki ponudbi lokalčkov in lokalov, da ne bi samevali in še vrsto podobnih vprašanj so obiskovalci postavili. Dobri dve uri trajajoč pogovor je dal kar nekaj idej v razmislek projektantom, predlagateljem projekta in bodočim investitorjem.
Danica Šraj