Že precej let je minilo, odkar so se občinski možje odločili, da se bo tisto, kar bo pokrivalo vse, kar se v občini pametnega in pomembnega dogaja in o čemer je potrebno obveščati svoje občane, imenovalo SLAMNIK. Glede na to, da je slamnik lahkotno, slamnasto in luknjičasto pokrivalo, je še zmeraj slamnik, četudi so šivi že malce popustili in slama ni najboljše kvalitete – je pa naša, domžalska. Čez razcefrane slamice in ‘šlampaste’ šive mu privežemo novo in veliko pisano pentljo, za trak zataknemo rožico ali dve in slamnik je kot nov.
Približno tako se vsiljuje podoba prenavljanja našega občinskega glasila, s katerim imajo občinski možje, županja, odgovorne službe in neodgovorni posamezniki neznansko mnogo opraviti. Če bi sešteli samo ure, ki so jih na sestankih prebili vsi tisti, ki so tuhtali, kako odstraniti staro vodstvo in ure starega vodstva in strank, ki so tuhtale, kako se ‘odstranitve’ ubraniti, bi dobili spoštljivo številko.
V čem je izvirni greh?
Težave so se pričele kopičiti v prejšnjem sestavu občinskega sveta, ki so ga sestavljale pretežno desne stranke in županja, ki je prihajala z leve opcije. ‘Vladajoča koalicija’ je seveda pridno izkoriščala SVOJE sredstvo obveščanja za metanje blata po “levi” županji. Udarci so bili hudo nizki, včasih že pravi “podn” in kot so tolmačili nekateri ‘izvedenci’, so prav te akcije rodile reakcijo in županji pri volitvah pripomogle do znanega volilnega izida. Potem se je plošča obrnila in sedaj smo priča čisto drugi muziki.
Predčasno prenehanje mandata uredniškemu odboru
O čisto drugi muziki govorimo zato, ker se je razmerje sil po volitvah močno obrnilo. Stranke, ki so podprle županjo, so v veliki večini in lahko s preglasovanjem sprejmejo kakršen koli sklep, četudi opozicija tišči pene od jeze. Nekaj takega se dogaja z odstavljanjem uredniškega odbora Slamnika, ki je bilo že predvideno za eno prvih sej občinskega sveta in potem zaradi proceduralnih pomanjkljivosti nekajkrat umaknjeno. Na zadnji, 6.seji je bil novi Odlok o glasilu le sprejet, seveda z nasprotovanjem opozicije. Nov uredniški odbor bo pričel z delom avgusta, po poletnih počitnicah.
Sladki sadeži občinskega medija
Nekaj hudo sladkega in mamljivega mora biti pri ustvarjanju občinskega časopisa, ko se leva in desna stran tako pulita za to. Prvo, kar človek pomisli, je denar. Če pogledamo v tisto rubriko proračuna, kjer so določena sredstva za občinsko glasilo, naletimo na številko 28 milijonov SIT, kar pomeni, da vsak občan, od novorojenčka do onemoglega starčka, prispeva po 1.000 SIT v proračun za to, da je enkrat na mesec “pravilno” informiran. Višine posameznih honorarjev so skrivnost, do katere niso prodrli niti najupornejši občinski svetniki, češ da gre za tajnost osebnih podatkov. Slišali smo le namigovanja, da je odgovorni urednik prosto odločal o tem, komu in koliko plačati.
Poleg denarja človek pomisli tudi na moč tiskane besede, kajti vpliv na javno mnenje ima še večjo težo kot denar. Saj veste, vsaka oblast, od občinske do državne (tudi NATO) si najprej zagotovi lojalnost medijev, da preko njih oznanja ‘svojo’ resico. V ‘Slamnikarskem’ primeru seveda ne gre za streljanje ali kaj podobnega – morda le tu in tam poči kakšna pasja bombica, kaj hujšega pa že ne; gre pa prav gotovo za to, da ‘aktualna’ oblast prepreči izlive neskončnih količin blata po sebi. Blato se sicer da očistiti, madeži pa kljub temu ostanejo.
Čar mahanja s tujim ‘onem’ po koprivah
Zelo vznemirljivo in prav nič boleče je, če s tujim “onem” po koprivah mahaš – ali v tem primeru, če s proračunskim denarjem izdajaš občinski časopis. Ni ti treba skrbeti za naklado in za prodajo, saj je vnaprej zagotovljena; ni treba iskati oglasov od vrat do vrat za preživetje, saj se oglasi kar sami ponujajo, ker časopis pride v vsako hišo. Ni potrebno, da se novinarji trudijo in iščejo zanimivostni, saj časopis napolniš, če zabeležiš vse proslave, otvoritve, praznovanja, razstave in kar je še podobno pomembnega. Vse to začiniš še s kakšno procesijo ali množičnim shodom – pa je časopis gotov, zanimiv za vse (ki se najdejo na fotografijah). Ugodeno je zakonu – saj so sredstva odobrena, ugodeno je ‘oblasti’ – saj so stvari pod nadzorom, ugodeno je občanom – saj so o vsem, kar je za njih ‘primerno’, obveščeni. Nezadovoljni bodo le tisti, ki se razburjajo, če jim kdo tlači nenaročen časopis v nabiralnik in vsi, ki nas sprašujejo, kaj naj storijo, da bi zastonj prejemali naš časopis Novice namesto Slamnika.
P.S.
Tu se žal pluralizem konča. Mi se bomo morali še naprej pehati za aktualnostmi, brskati vsepovsod, da bomo našli zanimivosti za vas, da boste sploh hoteli kupiti naš časopis, saj smo popolnoma odvisni od svojih bralcev in sponzorjev. In nikogar drugega, hvala bogu! Da si bomo potem lahko izplačali honorar, ki verjetno ne znaša dosti več, kot stane popita kavica, ki jo postrežejo na seji, ko razpravljajo o SLAMNIKU.
Danica Šraj
