Občinska oblast namerava v Domžalah v Stobu podreti stavbi in ju nadomestiti s postavitvijo novega objekta v vrednosti enega milijona evrov. Za kakšne namene naj bi služil, naši vrli, voljeni predstavniki, žal, še ne vedo.
Ta prostor z objekti ima zelo pestro preteklost, pomembno za našo lokalno dediščino (predvsem slamnikarsko) in ne nazadnje tudi za našo lokalno arhitekturno dediščino. Na tem mestu je leta 1857 slamnikar Janez Markužič postavil prvo zasebno slamnikarsko tovarno, torej istega leta kot prvi Tirolec Pavle Mellitzer v Študi. Tovarna je kar precej časa konkurirala novo nastajajočim tirolskim tovarnam. Po njegovi smrti se je z vdovo Heleno leta 1888 poročil slamnikar Franc Cerar, ki je dejavnost na tem mestu razširil in povečal do te mere, da je na višku svojega delovanja postala njegova slamnikarska tovarna največja, ki so ji so sledile tudi nove stavbe. V tovarni je bilo zaposlenih 36 delavcev. Slamnike so šivali na 20 šivalnih strojih, jih finalizirali v dveh hidravličnih prešah in jih izvažali po vseh avstro-ogrskih deželah. Tovarna je imela svojo podružnico tudi v Celju. Franc Cerar je bil dve leti tudi domžalski župan, ki je veliko pripomogel k razvoju domačih podjetnikov tudi z osebnim jamstvom, bil je tudi član Mengeške slamnikarske zadruge in soustanovitelj tovarne Šešir iz Škofje loke. Žal je leta 1927, tako kot večina slamnikarskih tovarn, tudi njegova (takrat že sinova) šla v stečaj.
Na pobudo Franca Bernika, je domžalska župnija opuščeno slamnikarsko tovarno, s pripadajočimi poslopji, kupila. Stanovanjski del so namenili za Otroški dom (za sirote in nepreskrbljene otroke, dnevno zavetišče za šoloobvezne otroke in otroški vrtec), tovarniški del pa predelali v Dobrodelni dom za oslabele župljane. Oba zavoda sta bila za industrijski kraj zelo pomembna in nujno potrebna. Tako smo leta 1929 v Domžalah na tem prostoru dobili prvi vrtec in Dobrodelni dom (kasneje Dom počitka).
Vrtec
Načrte za predelavo in samo izvedbo obeh domov je izdelal domači stavbenik Ivan Sršen. Zunanjost stavb se je ohranila vse do danes.
Bomo zadnje ostanke naše dediščine, spomin na prvo domačo slamnikarsko tovarno, nato največjo domačo tovarno ter prvi vrtec in dom počitka, enostavno odstranili z buldožerjem in na tem mestu postavili kakšen novodobni arhitekturni čudež s še neznano vsebino? Le kakšen bo odziv stroke?
Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani.V reduVeč informacij
Zasebnost in piškotki
Privacy Overview
This website uses cookies to improve your experience while you navigate through the website. Out of these, the cookies that are categorized as necessary are stored on your browser as they are essential for the working of basic functionalities of the website. We also use third-party cookies that help us analyze and understand how you use this website. These cookies will be stored in your browser only with your consent. You also have the option to opt-out of these cookies. But opting out of some of these cookies may affect your browsing experience.
Necessary cookies are absolutely essential for the website to function properly. This category only includes cookies that ensures basic functionalities and security features of the website. These cookies do not store any personal information.
Any cookies that may not be particularly necessary for the website to function and is used specifically to collect user personal data via analytics, ads, other embedded contents are termed as non-necessary cookies. It is mandatory to procure user consent prior to running these cookies on your website.