Nekoč se mi je zapisalo: »Domžale so nastajale naključno.« Še zdaj se naključno, brez podrobnega prostorskega načrta za center mesta, gradnje izvajajo po trenutnih potrebah in pobudah vseh vrst investitorjev. Tako se nam zgodi pogojno uporabna parkirna hiša, v kateri je zaradi premajhne višine skoraj na polovici parkirnih mest parkiranje nemogoče. Minimalna svetla višina pritlične etaže ne dopušča izvedbe prometnega vozlišča z avtobusno in železniško postajo ter drugimi spremljajočimi programi. Prometna ureditev je brez koncepta; tranzitni promet v ožjem središču mesta še vedno poteka po Ljubljanski cesti, vse nepozidane centralne mestne površine pa zasedajo parkirišča, polna razgrete pločevine.
Občina Domžale namenja veliko proračunskih sredstev za študije izvedljivosti in projektno dokumentacijo, te pa obležijo v predalih občinskih uradnikov. Naj spomnim na leta 2003 predstavljeno Drugo urbanistično delavnico za ureditev širskega in ožjega centra Domžal, ki jo je pripravilo pet skupin uveljavljenih projektantov arhitektov in prostorskih načrtovalcev. Skupne rešitve vseh skupin so povzete v sinteznem gradivu, ki bi lahko bilo primerna osnova za vse nadaljnje prostorske rešitve v občinskem prostorskem načrtu in v podrobnem občinskem prostorskem načrtu za center Domžal, ki ga še vedno nimamo. Brez tega pa kakovostnega urejanja mest-nega prostora ne bo.
Naj navedemo samo nekaj bistvenih zaključkov omenjenega sinteznega gradiva:
– umestitev vseh mestotvornih kulturnih, upravnih in tržnih dejavnosti v ožje središče mesta,
– oblikovanje osrednjega javnega prostora; glavnega mestnega trga v povezavi s tržnico in sprehajališča z drevoredom in zelenimi površinami v osi od Ljubljanske ceste do Univerzale,
– Ljubljansko cesto od križišča s Kamniško do Savske ceste preurediti v alejo z mirujočim prometom,
– parkiranje na terenu predstaviti v podzemne garaže in v več etažno parkirno hišo ob Tuš centru,
– avtobusno in železniško postajališče preseliti k P+R parkirni hiši,
– zagotoviti ustrezne povezave za pešce in kolesarje prek železniške proge med zahodnim delom in centrom Domžal.
Občina bo asfaltirala več kot 7000 kv.m makadamskih površin med Tušem in tržnico, namenjenih parkiranju avtomobilov. Na vsej površini bo nekaj dreves v kovinskih zaščitah in nekaj betonskih cvetličnih korit. Vse drugo bo asfalt in na njem avtomobilska pločevina, ki bo dodatno prispevala k segrevanju ozračja in dvigu temperatur v poletnem času. Predvsem pa bo trajno degradiran za ureditev mestnega jedra najdragocenejši prostor na terenu, kar je v očitnem nasprotju z zgoraj navedenim programom kot tudi z idejno zasnovo dr. Lenggerja iz leta 2007, takrat namenjeno razširitvi trgovskega centra Tuš.
Za udejanjanje tako zastavljenega programa pa je potrebna volja in usposobljenost občinskih služb. Zanimivo je, da od približno desetih zaposlenih v občinskem investicijskem oddelku ni odgovornega arhitekta ali pa prostorskega načrtovalca s pooblastilom zbornice. Občina tudi ni imenovala občinskega urbanista, katerega imenovanje je najkasneje do leta 2005 predpisal že Zakon o urejanju prostora (Ur. l. RS 110/2002). Za vodenje napačne strategije urejanja Domžal in tudi ostalih območij v občini pa je neposredno odgovoren župan Toni Dragar.
Jože Nemec, Domžale, avgust 2019
