24. jesenski kmetijsko – obrtni sejem v Komendi

256

Letošnja sejemska ponudba je bila pestra tako kot vsak sejem v Komendi, a vendar je bilo že pred tem postavljeno veliko vprašanje, kaj bo z našim kmetijstvom. Zavedati se namreč moramo, da smo včasih pridelali na naših poljih toliko krompirja, da ga je bilo dovolj za celo Jugoslavijo in je bila Komenda kar nekakšna meka krompirja. In kako je danes? Pridelamo ga toliko, da ga, kot osnovno živilo, ni niti za našo lastno oskrbo, kaj šele več. Po njem ni povpraševanja, na kar bi morala odgovoriti stroka, a ne le ta, potrošnik je tisti, ki kroji usodo. Če pa je le temu vseeno, kakšno hrano kupi, potem pač tu ni pomoči. O tem je tekla beseda tudi na številnih strokovnih predavanjih. A pustimo težave ob strani in se podajmo na sejem od začetka do konca. Obiskovalci, vajeni standardnih mest, so bili ponovno presenečeni, saj so bile stojnice, kjer so se predstavljali domači pridelovalci sira in mesnih izdelkov, tako postavljene, da je bilo lažje najti tisto, kar so iskali. Še vedno je, in verjetno še nekaj časa bo, poudarek na varni sečnji in spravilu lesa, za kar demonstracijo  tudi letos pripravil Zavod za gozdove Slovenije. Številni ljubitelji konj so si v velikem šotoru lahko ogledali  predstavitev le teh. In kot zanimivost naj zapišem, da je med številnimi pasmami svoje mesto našel  tudi zanimiv konjiček. Mnogi se jih še spomnimo, ko so nosili les ali material za različne planinske domove in tokrat so svoje mesto na predstavitvi  našli tudi  bosanski planinski konji. Sicer  so se traktorji iz leta v leto, oziroma že med spomladanskim in jesenskim sejmom, močno povečali in se je že težko povzpeti nanje, kaj šele delati z njimi. Za kakšne manjše kmetije, ki jih je pri nas nešteto, zagotovo ne bodo prišli v poštev. Sicer je bil sprehod skozi sejemski prostor že prava umetnost glede na število obiskovalcev, saj je lepa nedelja privabila veliko število tistih, ki so jo izkoristili za ogled vsega, kar nam je sejem ponujal.
DJD   

Oglasno sporočilo