Domžalska industrijska dediščina: TOKO Domžale – H koncu

643

Danes mineva skoraj dvajset let odkar tovarne TOKO v Domžalah ni več. V Slamnikarskem muzeju v Domžalah smo se odločili, da pobližje predstavimo nekdaj izredno pomembno domžalsko tovarno usnjene galanterije v razstavi z naslovom TOKO Domžale – Tovarna TO(rbic) in KO(včkov), ki bo na ogled do konca letošnjega leta. 

V prejšnjih dveh prispevkih je bila podrobnejše predstavljena socialna skrb za delavce tovarne TOKO, saj je bila tovarna v Domžalah z največ zaposlenimi. Delavcem je nudila različne oblike socialne varnosti – zavarovanja, stanovanja, ugodne stanovanjske kredite, solidarnostne pomoči, kadrovsko štipendiranje otrok zaposlenih itd. V tovarni so poskrbeli tudi za stalno strokovno izobraževanje, uvajalne seminarje za novo zaposlene, dijake in študente na delovni praksi, različne tečaje, uporabo počitniških kapacitet, jubilejne nagrade, strokovna potovanja in izlete. Negovali so tudi športno rekreativno dejavnost, ki je pomembno vplivala na zdravje in počutje delavcev ter krepila medsebojne odnose pri delu, ter za pevsko in drugo kulturno udejstvovanje. Za družabno življenje »Tokovcev« je skrbela predvsem sindikalna ter mladinska organizacija, ob veliki podpori vodstva in splošno kadrovskega sektorja Za učinkovitejše medsebojno informiranje o delu in življenju v kolektivu je skrbelo tovarniško glasilo Indikator, ki je bil pomemben vir za razstavo. V glasilu so bile zbrane različne informacije, ki so jih delavci potrebovali za vsesplošno vedenje o delovanju tovarne – od zakonodaje, predstavitve delovanja različnih obratov, tehničnih in tehnoloških dejstev do družabnih dogodkov.

Kljub obetajoči rasti in širitvi podjetja v začetku 80-tih prejšnjega stoletja, ki je obljubljala povečanje proizvodnje, optimizem ni trajal dolgo, saj se je istočasno začela gospodarska kriza, ki se je v naslednjih letih še stopnjevala. Izvozna prizadevanja so postala vse pomembnejša, a so morali končni proizvajalci zaradi pomanjkanja deviz vse bolj prevzemati dodelavne posle, ki pa so prinašali manj deviz. Sčasoma je zaradi vse večje konkurence na domačem in tujem tržišču, skokovitega naraščanja cen surovin in storitev ter zmanjšane kupne moči prebivalstva, tovarna bila primorana svojo proizvodnjo krčiti. Ne le TOKO, temveč tudi druge slovenske tovarne usnjarsko predelovalne industrije so pred osamosvojitvijo poslovale v težkih pogojih. Položaj panoge je poslabšala tudi preobrazba sistema in prehod v novo družbeno-ekonomsko ureditev.

Proces deindustrializacije in tranzicije v samostojni Sloveniji, ki je bil povezan z družbenimi in gospodarskimi spremembami po razpadu skupnega jugoslovanskega tržišča, kot tudi z izgubo zunanjega trga, ni obšel Domžal – prav tako kot ne drugih slovenskih mest. Zaostreni pogoji tržnega gospodarjenja je podjetju narekovala prilagoditve. Zaradi kopičenja zaloge gotovih izdelkov, ki jih ni bilo možno plasirati na druga tržišča, je bila nujna reorganizacija poslovanja.

Večkrat se je spremenila lastniška in velikostna struktura podjetja. Iz tovarne je odšlo veliko usposobljenih galanterijskih strokovnjakov, delavcev in mojstrov, ki so z galanterijsko dejavnostjo začeli samostojno pot. Zaradi krčenja svojega programa je podjetje opustilo Obrat 2, posledično se je število zaposlenih zmanjševalo. Industrijsko področje Obrata 1 se je umaknilo novi stanovanjsko-poslovni soseski Krizant.

(se nadaljuje)
R. K.

Lit. In viri: Gornik-Kugler Marija: Kadrovska politika in planiranje kadrov v DO Toko, Diplomska naloga, FSPN, Ljubljana 1983; Indikator informativno-politično glasilo delavcev delovne organizacije, TOKO DOMŽALE, 1978 – 1988; Kušar Simon, Ko se staro umika novemu; v: Geografski obzornik, letnik 52, št. 2, str. 4-13; internetni vir http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O2CLGUDN (26.4.2019); Prinčič Jože: Prelomnice v razvoju slovenske usnjarske industrije v času druge jugoslovanske države (1945–1991). V: Miran Aplinc (ur.), Usnjarstvo na Slovenskem: Zbornik referatov 4. simpozija o kulturni dediščini s področja usnjarstva na Slovenskem. Šoštanj: Muzej Velenje, Muzej usnjarstva na Slovenskem, 2015, 167-183.

Naslovna fotografija:
Gradnja novih objektov na območju nekdanjega industrijskega območja tovarne TOKO Domžale, ok. leta 2000.  (Foto: iz arhiva KDFBD)

 

 

Oglasno sporočilo