V strogem centru Domžal je po spletu raznih okoliščin že pred leti nastalo veliko makadamsko parkirišče, ob dežju prepredeno z lužami in blatom. »Še hvala bogu, da ga imamo!« vzklikajo mnogi, ki nemočno krožijo po bližnjih ulicah in oprezajo za primernim prostorčkom, ki ga nazadnje odkrijejo ob veliki luži ali kupu gramoza na makadamu. Vse od nastanka tega nenačrtovanega parkirišča pa občinske oblasti, ki so se skozi leta menjavale, obljubljajo rešitve, ki naj bi občanom in obiskovalcem olajšale življenje v mestu, vendar so se te (rešitve namreč) vedno odmikale v neko daljno prihodnost; razlogi: od neurejenega lastništva do pomanjkanja politične volje pa do idejnih rešitev, ki so se spreminjale skupaj s tistimi, ki so bili vsakokrat na oblasti.
Kako je »nastajal« makadam
Ko so v 70-ih letih odstranili nekdanjo to-varno Alko in zasuli njene mogočne obokane vinske kleti, ki bi po mnenju nekaterih lahko danes služile kot osrednja tržnica in dajale mestni pridih Domžalam, se je poleg tega prostora razcvetelo nekdanje trgovsko podjetje Napredek, ki je imelo velike načrte glede razvoja nakupovalnega turizma. Zgradili so trgovski objekt in tudi v občinske akte vnesli svojo vizijo razvoja. No, prišel je ‘svetli kapitalizem’, domžalski Napredek je zdrsnil v roke Mirka Tuša, spet z vizijami in načrti o mega trgovinskem kompleksu s kinodvoranami in šoping središčem, makadamsko parkirišče je bilo kot nalašč za ta namen. Občina, ki je bila lastnik drugega dela parkirišča, pa je pričela iskati rešitve za mesto.
Nekje v tem času so na občini organizirali posebno delavnico skupaj s Fakulteto za arhitekturo, ki je dala nekaj sijajnih rešitev, kako ta prostor povezati z kompleksom Univerzala, Mercatorja, športnega parka in knjižnice. Delavnica je uspela, idej je bilo veliko, žal pa so končale v predalih, kajti prišla je nova občinska vlada, Tušev imperij se je zrušil, številni manjši lastniki so imeli edino vizijo – prodajo … makadam pa je ostajal.
Po korakih do lastništva
Pred kratkim je občini le uspel odkup preostalega dela parkirišča, vendar je ‘dogajanje’ okoli tega pri številnih občinskih svetnikih vzbujalo vprašanja in dvome. Takole so povedali Zeleni, stranka, ki se je vzdržala pri glasovanju o nakupu:
»Občina je urgentno (5 dni časa smo imeli za potrditev) kupila za preko 700 tisoč evrov zemljišče, vendar nikjer nismo videli jamstva, da se bo hipotekarni upnik s sedežem v Luksemburgu, resnično odpovedal hipotekarnemu dolgu, ki je bil vpisan na zemljišče po prejemu našega plačila,« pravijo v stranki Zeleni Slovenije, ki so se zato pri glasovanju vzdržali. Kakor koli, za glas ali dva je bil sklep o nakupu sprejet in sedaj se bo lahko pričelo urejanje te osrednje površine v centru Domžal, ki pa je izjemnega pomena tako glede mestnih vsebin kot tudi arhitekturnih rešitev.
Ogorčeni odzivi nekaterih svetnikov
»Po podpisu pogodbe in plačilu kupnine sem izvedel, da ima občina namen zemljišče le asfaltirati in ustvariti plačljiva parkirišča, kar pa je zame odločitev po liniji najmanjšega odpora,« pravi Gregor Horvatič, Zeleni Slovenije in nadaljuje: »Nedopustno je, da bodo to strateško zemljišče v centru mesta zgolj namenili za pločevino, zato sem predlagal zelene površine in pokrito tržnico, parkirišča pa naj se uredijo pod zemljo v nivojih.«
Podobno menijo v stranki LMM (Lista Metoda Marčuna). Na naše vprašanje, kaj da se dogaja v Domžalah so menili, da gre vse kot »po maslu« – kar je treba razumeti kot enoumje županove stranke in ožjega vodstva občine.
»Ni predstavljenega projekta, ni nobene idejne zasnove, skratka ničesar,« pravijo. »Kako bo urejena ploščad pred TUŠ centrom, kakšna bo avtobusna postaja, kako bo urejen dostop do športne dvorane, bomo dobili sprehajalno pot in pokrito tržnico? Pa podzemne garaže? Bomo nazadnje res dobili le asfaltirano parkirišče in modro cono z nekaj drevesi kot dekoracijo? Nihče ne sliši želja občanov in zahtev civilne iniciative,« se ogorčeni v stranki LMM in dodajajo, da je zemljišče v centru mesta neprecenljivo, zato ga je treba smotrno izrabiti in mu vdahniti dušo.
Občina je presenetila s predlogom rešitve
Župan in njegova ekipa je vse presenetila s predlogom, da imajo namen to strateško pomembno zemljišče zgolj asfaltirati in urediti (plačljiva?) parkirišča – in tako po »liniji najmanjšega odpora«in z najmanj stroški rešiti problem, ki je morda na prvo žogo mnogim celo všeč. Marsikdo, ki mu za samo funkcioniranje mesta in izgled ni kaj prida mar, bo pritrdil tej nameri češ: super, to bo hitra rešitev, znebili se bomo makadama in jekleni konjički bodo stali na asfaltu. Ta se bo potem odpeljal, Domžalčanom pa bo ostal pogled na morje pločevine in siv asfalt. Slišati je bilo pomirjujoče glasove s strani občine, češ, saj gre samo za začasno rešitev vendar smo slišali tudi takele pomisleke:
– To počnejo zato, ker hočejo v občinski blagajni zagotoviti čim več denarja za majhne projekte, ki niso predmet javnih naročil in je mogoče z denarjem manipulirati (nekateri so grdo namignili nekaj o pranju).
– Čim bo parkiranje plačljivo, se nikoli več ne bodo odpovedali temu viru prihodkov in s tem smo Domžalčani obsojeni na množico pločevine v centru mesta.
– S tem bodo od centra mesta odrezali nekdanji kompleks Univerzale in ga kljub zaščitenosti prepustili propadu.
– Dejstvo je, da je že obstoječe parkirišče premajhno in ga bo politika po asfaltiranju takoj spremenila v plačljivo.
– O tako pomembni strateški stvari bi morala soodločati javnost na zboru ali javni tribuni, ali pa lahko rečemo, da so nam občino ugrabili.
Resnica je, da so Domžalčani občutljivi za to vprašanje in rokohitrske rešitve, zato bi veljalo razmisliti o organiziranju javne tribune ali drugačne javne debate, predstaviti predloge in rešitve, tudi tiste izpred nekaj let in za katere je bilo potrošenega že veliko občinskega denarja. Ponovno bi bilo treba pregledati rezultate študije Fakultete za arhitekturo izpred desetletja in več, ki so z manjšimi dopolnitvami gotovo še aktualni, razpisati novo delavnico, ki bi dala nov, sodoben pogled in rodila nove idejne rešitve. V javnosti kroži mnenje češ: če smo toliko let čakali z makadamom, bi pa še leto ali dve, da bi prišli do pametne, enotne in za mesto smiselne rešitve.
Stališča in zahteve
»Glede na zemljišče izrednega pomena menim, da se je projekta treba lotiti strateško, dolgoročno in premišljeno, saj je povezan z mnogimi vsebinami: športna dvorana, zdravstveni dom, trgovina TUŠ, Dom upokojencev, tržnica, avtobusna postaja, bližina občine in Upravne enote, pri vsem tem pa je dejstvo, da Domžale nimajo formiranega centralnega prostora,« je povedala Cveta Zalokar, nekdanja županja in sedanja direktorica kulturnega doma. Zagovarja rešitev, da je nujno potrebno zagotoviti več etažno garažo pod zelenimi površinami – sprehajalno cono s površinami za druženje in dogodke na prostem (n.pr. Tržnica, Kuh’na na plac, postavitev kakšnih skulptur, klopi za posedanje in kakšnim majhnim lokalom).
Občinski svetnik Branko Heferle ne soglaša z stališčem podžupanje Renate Kosec, da bi ‘začasno asfaltiranje’ parkirišča bila rešitev za 10 let! Odločno meni, da je dokončno ureditev območja treba pričeti v najkrajšem možnem času. Mag. Bojan Arh je v imenu stranke SAB poudaril zadovoljstvo, da je občina končno pridobila del zemljišča, odločno pa nasprotuje zgolj asfaltiranju prostora, temveč je treba težiti k ureditvi podzemne garaže, pokrite tržnice, sprehajališča itd. Samostojna svetnica Mateja A. Kegel pa meni, da je bilo doslej sklenjenih preveč odločitev iz napačnih razlogov, pogreša dobro izdelan akcijski načrt. Metod Marčun pravi, da pozdravljajo nakup zemljišča (kljub zapletom in dvomom okrog pogodbe), absolutno pa zahtevajo celovito rešitev in seznanitev javnosti z njo. Še najbolj pa je nenavadno stališče Alenke Resinovič – Reze, ki je izjavila jasno in nedvoumno: »Kar smo volili, to imamo.«
Doslej bolj ali manj kozmetične rešitve
Dosedanjim posegom v osrednji mestni prostor Domžal bi težko rekli ‘korenite prostorske spremembe’. Kolodvorska ulica – predvsem kozmetični popravki (novi tlakovci, lepše luči, kakšna nova klopca…), lahko smo priča olepševalnim ureditvam okolice šol in vrtcev, sanacije mostov in mostičkov, kakšen prenovljen pločnik ali del cestišča. Šlo je v glavnem za dela, ki so sicer potrebna (?), vendar ne bistvena za življenje mesta. Menca in odlaša pa se s posegi, ki terjajo odločitev, projekt, izvedbo in v končni fazi dajo rezultat – zaznamujejo mesto. Občani Domžal se večkrat muzajo, češ, to so sama drobna hišniška dela, ki dajejo vtis, da se veliko dogaja, v bistvu pa kraj razvojno stopica na mestu. Kdo in zakaj taktizira in zavlačuje, na to ni pravega, resnega odgovora. Zagotovo ni krivo pomanjkanje denarja; gre morda za pomanjkanje poguma? Idej? Politično komolčenje ali preprosto za uzurpacijo odločanja? Ko smo zbirali mnenja med občani, smo naleteli tudi na takole: župan, podžupanja in direktor občinske uprave odločajo o vseh investicijah, ostali samo glasujejo! Ali pa tisto, bolj šaljivo: naj zaprosijo župana najlepšega mesta na svetu, da jim pomaga urediti center Domžal. Kdor zna, pač zna!
Za konec pa še podatki, ki smo jih ujeli med našim poizvedovanjem o tem projektu; menda bodo tudi te v znamenju kozmetičnih rešitev:
– talne površine bodo v barvi in obliki slamnatih kit, tako kot Kolodvorska in bližnje površine;
– prostor bodo krasile pregrešno drage in preštevilčne ulične svetilke;
– in nenazadnje: urejen bo asfaltiran prostor za šotor, pripravljen za silvestrovanja na prostem;
Spet se vsiljuje misel: KRUHA IN IGER!
Zapis pripravila: D. Šraj
Podatke in stališča zbrali sodelavci v Uredništvu NOVIC
_______________________________________________________________
Občinske svetnice in svetniki, ki se bodo neslavno zapisali v zgodovino občine Domžale ali bolj konkretno – Lista Tonija Dragarja in „prodane duše“.
Člani občinskega sveta (mandat 2018 do 2022)
1. mag. Renata KOSEC, LTD
2. Joško KOROŠEC, LTD
3. Andreja POGAČNIK JARC, LTD
4. Maksimiljan KARBA, LTD
5. Damjana KOROŠEC, LTD
6. Janez AVSEC, LTD
7. Marjetka KRISTAN, LTD
8. Anže KOROŠEC, LTD
9. Marjeta RODE, LTD
10. Janez BRECELJNIK, LTD
11. Metod MARČUN, LMM
12. Matej ORAŽEM, LMM
13. Elvira ROŠIĆ KLJUČANIN, LMM
14. Bojan ČAD, LMM
15. Maja BURJA, LMM
16. Ivan PŠAG, LMM
17. Robert HROVAT, SDS
18. MARIJA DOROTEJA GRMEK, SDS
19. mag. Tomaž DEŽELAK, SDS
20. mag. Majda PUČNIK RUDL, SDS
21. Žiga ŠTIFTAR, SDS
22. Peregrin STEGNAR, NSi
23. Tadeja ŠUŠTAR, NSi
24. Urška KABAJ PLETERSKI, LMŠ
25. mag. Branko HEFERLE, LMŠ
26. Marjan RAVNIKAR, SD
27. Kristina HAFNER, SD
28. Alenka RESINOVIČ REZA, Lista Reza
29. mag. Bojan ARH, Stranka Alenke Bratušek
30. Gregor HORVATIĆ, Zeleni Slovenije
31. Mateja KEGEL, samostojna svetnica
Predvsem je namen politike reševanje prazne garažne hiše.