Korona in mi

344

Na dan 30.3.2020 smo v Domžalah zabeležili 15 okuženih ljudi z virusom COVID 19 (Vir: NIJZ). Omejeno druženje in gibanje je v veljavi od 12.3. in od takrat se je naše življenje spremenilo. Parkirišča so polna mirujočih avtomobilov, ulice so prazne, zaprte so kavarne in večina trgovin, ustavljen je javni promet in kulturni utrip mesta. Vse več ljudi je opremljenih z maskami, v trgovinah ni več gneče, police so dobro založene, prva panika in strah pred pomanjkanjem sta se polegli.

Pot ob Kamniški Bistrici je ob lepih dnevih še vedno obljudena – sprehajajo se družine ali pari, zdi se, da večino skrbi za zdravje in se drži predpisanih pravil. Nihče se ne upa zakašljati, zdi se kot da se je gripa umaknila s pomladnega seznama bolezni. Vendar zdravstveni delavci ne počivajo, so v pripravljenosti, da pomagajo bolnim s korona virusom in z drugimi zahtevnimi boleznimi. Ob novicah o trumah turistov na obali in v hribih se človek vpraša, komu ni jasno, da pravila veljajo za vse in ne le za »druge«?! Na avtocestah je končno zavladal mir, a vendar se vedno najde kakšen model, ki pritiska na gas do konca in prehiteva po levi in desni, kakor da so nehali veljati vsi cestno prometni predpisi. Res vedno potrebujemo policista in kazen, da bi upoštevali skupna pravila?

Trenutno stanje postavlja na preizkušnjo našo kulturo obnašanja, solidarnost in razumevanje dejstva, da nismo center sveta. Ni mi jasno, da, ob vsem kar slišimo in vemo, ljudje odmetavajo uporabljene robce po poteh – povsod jih je polno, tako tudi pasjih iztrebkov. Kot bi naenkrat vsi pozabili, da obstajajo pasje vrečke in koši zanje. Zaradi posameznikov, ki se ne znajo, nočejo (ali jim je vseeno) držati pravil, bomo verjetno dočakali še bolj ostre ukrepe vlade. Na vrsti je omejitev odhoda iz občine stalnega bivanja. Naslednje bo omejitev izhoda od doma in kdo ve kaj še. Nihče ne mara biti ujet med štirimi stenami in vsak bi se rad sprehajal po sončnem vremenu, a le toliko časa dokler je zdrav. Zato naredimo kar je možno, da v tem času ne ogrožamo sebe in ne drugih.

p.s.
Glede na očitno pomanjkanje znanja o zdravju in njegovih osnovah, bi kazalo v prihodnje šolske programe vpeljati higieno kot obvezen predmet.

Mimi Šegina,
31.3.2020

Oglasno sporočilo