Tradicijo znamenitih Sokolov nadaljuje TVD Partizan
Letos bo minilo sto let od ustanovitve domžalskega sokolskega društva. Ustanovitveni občni zbor je bil 26. decembra 1905 na Štefanovo in sicer v prostorih Kuharjeve gostilne. Priprave na ta dogodek pa so potekale že mnogo prej. V tej isti gostilni so kasneje potekali tudi društveni sestanki in celo prve telovadne akcije, vaje in včasih celo nastopi. Pozimi so telovadne aktivnosti potekale v gostišču, poleti pa na vrtu pod bližnjim kozolcem.
Na sliki je Sokolski dom s posvetilom Franca Majdiča, ki je bil “sokolski stric”, kar je pomenilo, da je bil zaslužen za razvoj sokolskega društva.
Kdo so bili Sokoli?
Najstarejša telovadna organizacija na Slovenskem je bil Južni sokol, ustanovljen leta 1863 v Ljubljani in deloval do leta 1867. Njegovo delo je nadaljeval Ljubljanski sokol, ki je bil matična organizacija za vsa sokolska društva. To je bila liberalno usmerjena organizacija in je opravljala zelo pomembno delo na narodnobuditeljskem , izobraževalnem, kulturnem, vzgojnem, političnem in telovadnem področju. Klerikalci so leta 1806 ustanovili v Ljubljani svojo telovadno organizacijo Orel. Naslonili so jo na katoliška prosvetna društva in pod vplivom klerikalizma se je hitro razširila in utrdila na vsem slovenskem področju, razen na Tržaškem. Tako kot drugod v Sloveniji, so se tudi v domžalskem sokolskem društvu združevali napredni liberali, poudarek delovanja pa je bil na izobraževanju in telesni vzgoji ali fizkulturi.
Sokolski dom, ki je bil med vojno požgan in porušen, je stal približno na mestu, kjer je danes SKB banka v SPB-2. Na desni strani slike je stara Majheničeva hiša, ki je bila porušena v 80-ih letih zaradi razširitve križišča.
Zadrega ob podpisu vloge
V času nastajanja sokolskega društva so Domžale spadale pod kamniško okrajno glavarstvo, zato so rojevanje oziroma nastanek novega društva morali priglasiti na tem uradu. Vlogo sta sestavila dva člana društva, Rado Breceljnik in Ivan Kralj, podpisati pa bi jo morala dva ugledna domžalska posestnika, pa ni bilo odziva. Primernih uglednih ljudi ni bilo mogoče najti ali jih nagovoriti k podpisu, kogar koli pa tudi niso želeli poprositi, saj so se izogibali tistim, ki so bili narodno mlačni ter tistim, ki so prijateljevali s tujci. Mnogo premožnejših posestnikov je bilo takih, ki sokolski misli niso bili naklonjeni in tudi ne predani slovenstvu, kar je bil pri Sokolih pogoj. Ob vseh teh pomislekih in tehtanjih sta vlogo podpisala kar sestavljalca sama: Breceljnik in Slokar.
Kristijan Engelman – tajnik domžalskega Sokola, drugi domžalski nadučitelj, ki je služboval v Domžalah od leta 1905 do 1911.
Prvi predsednik – Andrej Slokar
Domžalski trgovec z lesom Andrej Slokar je postal prvi predsednik Sokolov, za podpredsednika pa so imenovali Bedricha Polaka, pivovarnarja iz Mengša. Za načelnika telovadcev so določili Rada Breceljnika, odborniki pa so postali uglednejši in vplivnejši Domžalčani in okoličani: Kristijan Engelman, nadčitelj, Franc Kuhar, gostilničar iz Domžal, Rado Jelenc, zasebni uradnik z Brda, Josip Adamič, posestnik in vrvar iz Domžal ter Ivan Kralj, pravnik iz Jarš.
Novoustanovljeno sokolsko društvo je v imenu Sokolske zveze pozdravil brat Kajzelj, ki je poudarjal pomen sokolskega gibanja za Slovence in izražal veselje nad novoustanovljenim društvom.
V zapisniku se je ohranilo zapisano iz pozdravnega govora:
Brat Bojan Drenik nazdravlja v imenu vsega slovenskega Sokolstva novorojenemu bratskemu domžalskemu društvu in obrazlaga v daljšem jedrnatem govoru pomen in nalogo sokolstva. V imenu kamniškega Sokola nazdravlja njegov načelnik brat Polak in želi, da bi njegov najbližji sosed krepko in vztrajno zastopal sokolsko idejo ter bil v tem oziru svojemu sosedu kamniškemu Sokolu veren pomočnik.
Brat Sax nazdravlja novorojenemu Sokolu v imenu slovenske samozavesti in poudarja, da je dolžnost vsakega sokola gojiti poleg telovadbe tudi narodno zavest in ljubezen do lastnega naroda ter biti tako neustrašen član narodne armade, katere naloga je ustaviti se tujemu navalu in braniti slovensko trdnjavo oholim tujcem.
Določili so si vplivno območje
Domžalski Sokoli so si po svoje zamislili svoj vplivni prostor. Sokol je ptica, zato so si razširjenost svojega delovanja zamislili tako, da so si jo ponazorili s prispodobo razprtih sokolovih kril. Takole so zapisali:
»Ena perut tega ptiča naj bi segala do Dolskega, a druga do Črnega grabna, iz kakega vzroka se je tiščala desna perut le Domžal, ne morem povedati. Vidim pa, da je razprl naš Sokol levo perut prav mogočno čez Dob in Moravče, vse tja do romantičnega Črnega grabna…«
Tako je malce pompozno in zaneseno predstavil Breceljnik podobo letečega domžalskega Sokola. Kljub temu je najti v teh besedah občudovanja vredno narodno zavest in prebujenost, ki bi jo danes zaman iskali v marsikateri sredini.
Sokolski dom
Da so bili Sokoli resno in delovno društvo, dokazuje tudi dejstvo, da so v nekaj letih postavili svoj sokolski dom, na katerega so bili zelo ponosni, v njem so predvajali celo prvo kino predstavo v Domžalah. Med vojno je bil žal v celoti požgan in porušen.
Tradicijo nekdanjih Sokolov nadaljuje sedanji TVD Partizan, ki združuje blizu 200 članov. Namesto nekdanjega prebujanja narodove zavesti in ljubezni do lastnega naroda, je sedaj v ospredju poudarjena ekološka zavest in spodbujanje k zdravemu gibanju. Med drugim TVD Partizan skrbi tudi za domžalsko Trim-stezo.
Morda pa v teh sodobnih časih tudi skrb za narodovo zavest in slovenstvo ne bi bila odveč, kljub povezovanju (ali prav zaradi njega) v združeno Evropo, ki ji morda pripisujemo preveč lepo zvenečih pridevnikov. Pogled v Sokolov oko bi lahko razjasnil marsikakšno dilemo.
Kot zanimivost v zvezi z stoletnico sokolskega društva in pozornosti, ki je temu namenjena, pa moramo žal tudi zapisati, da je grob prvega predsednika Andreja Slokarja, ki je pokopan na starem domžalskem pokopališču, skrajno zanemarjen in neurejen. S sliko tega nismo mogli zabeležiti, ker je neurejeno in s travo zaraščeno gomilo prekril sneg. Resnici na ljubo pa je le treba tudi reči, da se je občina že zganila in naročila ureditev zadnjega počivališča gospoda Slokarja.
Povzetki in citati iz zapisov Matjaža Brojana.
Pripravila: Danica Šraj
NOV!CE 10.3.2005
