Ob svetovni razglasitvi pandemije bolezni covid 19, ki je v zadnjih tednih močno spremenila naša življenja, smo lahko poslušali in prebirali različne prispevke oz. primerjave z drugimi izbruhi bolezni v bližnji preteklosti. Med največje zdravstvene katastrofe v človeški zgodovini zagotovo sodi španska gripa, s katero naj bi v letih 1918–1920 po vsem svetu zbolelo 500 milijonov ljudi in jih po zadnjih ocenah umrlo med 50 in 100 milijonov. V Evropi naj bi umrlo 2 milijona ljudi. Kot je zapisala Katarina Keber v članku Španska gripa leta 1918 v osrednjeslovenskem prostoru, je med septembrom in decembrom 1918 prizadela tudi prebivalstvo v slovenskih deželah, saj je v Ljubljani in njeni neposredni okolici jeseni 1918 za posledicami španske gripe umrlo 414 ljudi. In kakšna je bila situacija obolelosti in smrtnosti v Domžalah?
Po zaslugi domžalskega kronista in župnika Franca Bernika (1870 – 1948), ki je v Domžalah služboval več kot štiri desetletja ter je v besedi, dejanjih in tudi ohranjenih stavbah zapustil bogato kulturno dediščino, lahko podrobno raziskujemo nekdanje življenje našega kraja. V njegovih kroniških zapisih, kot tudi v knjigi Zgodovina fare Domžale (1923), ki smo jo v teh dneh ponatisnili v Kulturnem dom Franca Bernika Domžale, so zbrani različni podatki, s katerimi si lahko ustvarimo okvirno sliko tistega časa – potek in posledice te izredno smrtonosne bolezni.
Epidemija španske gripe je izbruhnila ob koncu prve svetovne vojne, ko je hkrati prišlo do razpada Avstro-Ogrske in nastanka najprej Države SHS, nato Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Vojna pa ni za vedno spremenila le naš kraj, temveč celotno Evropo. Poleg nešteto mrtvih vojakov, ranjenih in pogrešanih ter ogromne gospodarske škode, je bilo najbolj očitno pomanjkanje hrane in množica različnih bolezni, ki niso prizanašale ne vojakom na bojiščih ne domačinom v zaledju.
Župnik Franc Bernik je v kroniškem zapisu 19. septembra 1918 opisal prvo smrt, ko je umrla 3-letna deklica »za špansko boleznijo, nekako influenco, ki se je sedaj začela močno širiti po premnogih krajih Evrope. … Je to zelo huda bolezen! Bolnik dobi omotico v glavi, hudo vročino, hud kašelj, kri mu teče iz nosa, zgubi ves apetit, mu vzame vso moč! Vzrok bolezni je bržkone od strupenih plinov popolnoma okuženi zrak!«. Španska gripa je v naslednjih tednih hitro napredovala in domačini so bili prestrašeni, saj je bilo v zelo kratkem času več popolnoma nepričakovanih naglih smrti. Od 7. oktobra do 11. novembra so zaprli šolo: »Stvar je čedalje bolj resna! Skoraj pri vsaki hiši po več bolnikov! Izrazno se je razširila španska bolezen po celi fari. In strašna je ta bolezen! Ljudje silno trpijo. Najhujše so prizadeta pljuča in sapnik! Zares nekaka pljučna kuga!« Zbolevale so celotne družine, najbolj pa so bili prizadeti otroci, šolarji in matere. Za špansko gripo je v Domžalah skoraj v enem mesecu umrlo 31 oseb. Franc Bernik je zaključil zgodbo epidemije španske bolezni v Domžalah z naslednjim premislekom: »Kako izredno veliko je to število za domžalsko faro, spoznamo iz tega, če pomislimo, da je v vseh štirih vojnih letih iz naše fare na bojnih poljanah padlo 62 vojakov!«
Španska gripa je povzročila veliko več smrti kot sama prva svetovna vojna in morda je tudi sama prispevala k njenemu koncu. Število obolelih je začelo upadati spomladi 1919, pandemije pa je bilo konec poleti tega leta, ko je populacija razvila boljšo imunost. Od kod je bolezen dobila ime? Zagotovo se virus, ki je podoben današnjim povzročiteljem ptičje gripe, ni razvil v Španiji, je pa bila med najbolj prizadetimi območji, z okrog 8 milijoni okuženih maja 1918.
K. R. K.
Naslovna fotografija:
Po zaslugi domžalskega kronista in župnika Franca Bernika (1870 – 1948) odkrivamo marsikatere zgodbe, povezane tudi s špansko gripo. V kroniških zapisih je zabeležil, da je tudi on sam zbolel za to boleznijo, ko je obhajal in pokopaval bolnike oktobra 1918. (Izrez fotografije hrani KDFBD, avtor P. Naglič, iz arhiva M. Šporar)
