Nekaj dejstev o Prodniku

1084
Vir fotografije: Občina Domžale
Nekaj dejstev o Prodniku, komunalnem podjetju občin Domžale, Mengeš, Trzin, Lukovica, Moravče, danes imajo namreč skupščino: sprašujem se, koliko je še takih komunalnih podjetij po naši lepi.

Predsednik nadzornega sveta je Edvard Ješelnik

Na spletni strani občine Domžale boste ugotovili, da je direktor občine Domžale. Spletna stran javne uprave (register plač) pravi, da je imel 3.939 € plače in dva dodatka v višini 327 in 118 €.

Letno poročilo AJPES pravi, da so člani nadzornega sveta Prodnik prejeli za svoje delo 32.814 € bruto.

Iz spletne strani objavljene na Prodnik izhaja, da so si neto iz tega izplačali 21.469 €  in da je od tega predsednik nadzornega odbora prejel 39,634 %.

Če od bruta vzamemo ta procent bruto, letno znese 13.005,5464 € bruto ali 1.083 € bruto mesečno. Če seštejemo letno plačo na občini in znesek, ki ga dobi na nadzornem svetu, kamor ga je postavila občina, katere direktor je, dobi mesečno po teh izračunih 5.022,7955 € bruto, kar izhaja iz javno objavljenih podatkov.

Želim, da razumete kontekst te številke. Predsednik Vlade je prejel v mesecu, katerega sem preverjal za plačo občine, v istem mesecu 5.670 € bruto, Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 4.319 € bruto, Minister za notranje zadeve 5.278 € bruto. 1,2% najbolje plačanih oseb v Sloveniji ima plačo nad 5.172 €.

To so direktorji najbolj uspešnih gospodarskih družb, managerji ki preživijo dneve v tujini in vodijo resne operacije, ministri ki delajo cele dneve in so na tapeti za vsako stvar, ki jo delajo, direktorji bolnic in najbolj uspešni zdravniki, ki so leta preživeli na študijih in specializaciji.

Sam sem želel pregledati Linkedin profil direktorja občine, vendar na žalost gospod nima objavljeno ne na spletni strani občine, Linkedinu in ne Prodniku, ali pa vsaj žal nisem našel, izobrazbo, izkušnje in razloge, da ima gospod navedeni položaj in da sodi med najbolj plačane državljane.

Za kontekst pokojnine državljanov, beri plačnikov komunalnih storitev se gibljejo na primer 400 € – 500 € 8,0 %, 500 € – 600 € 25,4 %, 600 €-700 € 16,3 % 700 € -800 € 12,9%. Povprečna plača v Republiki Sloveniji je za leto 2019 1.753,84 €.

Direktor družbe Prodnik je Marko Fatur

Iz letnega poročila AJPES izhaja, da je njegova bruto plača v letu 2018 skupaj 65.194,85 €, vsi prejemki pa 68.103,16 €. Mesečno je to 5.675,25 € bruto. To je višji znesek, kot ga ima bruto plačo predsednik vlade. Je pa treba biti previden, ker ne vemo, kaj pri enem in drugem vse računajo. Prodnik za razliko od vlade ne objavlja podatkov na spletni strani države, temveč izključno v javnem poročilu in dokumentih na spletni strani Prodnika.

Porabo po plačilni kartici direktorja, porabo bencina, plačilo zavarovanj za avto, morebitnih nezgodnih in življenjskih zavarovanj, reprezentanco direktorja in drugo podatka nisem našel in vam zato ne morem podati javno dostopnih podatkih o dejanskih bruto prejemkih direktorja občinske uprave in direktorja komunalnega podjetja Prodnik.

Zakaj je objava teh podatkov v interesu javnosti?

Ob dejstvu, da ne kršimo nič, ker so vsi podatki, ki so objavljeni zgoraj javno objavljeni. Januarja, in sicer 29. 1. 2020, sem poslal na Prodnik zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, kjer sem med dokumenti, ki sem jih želel videti, želel pridobiti tudi dokument, ki določa način določanja plače direktorja javnega komunalnega podjetja. Družba Prodnik je enemu izmed prosilcev za dostop do informacij javnega značaja zapisala, da način določanja plače opredeljuje Zakon o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti.

Osnovna plača direktorja je določena v višini 3 – kratnika bruto povprečne plače pri organu izplačane v preteklem letu. Variabilni del je določen v višini 10% izplačanih osnovnih plač direktorja v poslovnem letu. Povprečna bruto plača v družbi prodnik na zaposlenega je znašala po letnem poročilu 1.802,78 €.Trikratnik je 5.408,34 €, z dodanim 10% bi si smel izplačati po teh podatkih 5.949,174 € mesečno.

Sedaj pa pride najbolj zanimiv del naše zgodbe

Zakaj sem zaprosil za podatke po ZDIJZ od Prodnika in z vsem že mesece opozarjam župane občin. 29. 1. 2020 sem namreč tudi zahteval, da se navede, koliko zaposlenih po posameznem koledarskem letu opravlja naloge na agencijskih delih. Zaposleni so me namreč opozorili, da številni na smetišču in smetarskih vozilih že leta delajo preko agencije.

Logika namreč je, da so te osebe, osebe z najnižjimi plačami in da če bi se tudi njih vštelo v povprečno plačo Prodnika, bi bila ta plača po vseh verjetnosti mnogo nižja in posledično tudi plača direktorja, ki se definira kot mnogokratnik povprečne plače pri organu.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je dne 15. 4. 2019 podalo odgovor na poslansko vprašanje glede agencijskih delavcev v dokumentu opr. Št. 0010-56/2019/2 kjer je izrecno navedlo, da sme delodajalec za zagotavljanje dela delavcev uporabniku (t.i. agencija) napotiti delavce k uporabniku za določen čas oziroma s časovno omejitvijo in da začasnost izhaja tako od evropske kot nacionalne zakonodaje in da je to treba upoštevati tudi, če je delavec pri delodajalcu za zagotavljanje dela za nedoločen čas.

Družba Prodnik je 11.3.2020 odgovorila na treh straneh, da so osebe, ki delajo preko delodajalca za zagotavljanje dela, pomožni delavci in da jih dvanajst dela dalj kot od 1.1.2014, ostali pa da delajo od nekaj mesecev do nekaj let.

Praksa sicer pravi, da navedeni delavci ne bi smeli opravljati delo več kot dve leti pri istem delodajalcu na istem delovnem mestu. Zakaj sem postavil navedeno zahtevo, skupaj z še nekaj prosilci. Ker sem dobil podatek, da imamo celo primer zaposlenega, ki dela preko agencij že 17 let.

Drugo vprašanje, ki sem ga postavil družbi Prodnik, je bilo vezano na seznam zaposlenih preko agencije, kjer se je Prodnik izognil temu, da bi poslal zahtevane podatke, kljub temu pa je navedel da je v letih 2014 do 2019 zanj na letni ravni opravljalo dela med 26,8 do 31,4 napotenih delavcev. Ministrstvo je v prej omenjenem dokumentu zapisalo, da v skladu s 59. členom Zakona o delovnih razmerjih število napotenih delavcev ne sme presegati 25% števila zaposlenih, razen v primeru, če ni s kolektivno pogodbo pri delodajalcu na ravni dejavnosti, določeno drugače. Kolektivna pogodba komunalnih dejavnosti ne določa tega.

Število zaposlenih na prodniku po AJPES je bilo v letu 2018 72. 26,8 od 72 zaposlenih predstavlja 38,89% vseh zaposlenih, 31,4 zaposlenih od 72 zaposlenih pa predstavlja 43,612 %.

Kaj je z tako imenovanimi agencijskim delavci?

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je dne 15. 4. 2019 podalo odgovor na poslansko vprašanje glede agencijskih delavcev v dokumentu opr. Št. 0010-56/2019/2, kjer je izrecno navedlo tudi, da so agencijski delavci izenačeni z delavci pri delodajalcu in da morajo imeti vse pravice kot zaposleni, torej vključujoč regres, prevoz na delo, dodatke za delovno dobo in vse pravice. V končni fazi, morali bi imeti pravico, da jih povabijo na novoletno zabavo.

Tudi v primeru poškodb bi morali imeti enake pravice, ne da gredo domov in rečejo, da so se poškodovali doma, da ne bo odgovarjal delodajalec, kar bi se lahko hipotetično zgodilo. Najbolj in izredno pomembno pa je, da lahko delavec v primeru kršitev zahteva odpravo le teh neposredno od uporabnika, torej družbe Prodnik, ki je odgovoren tudi za izplačilo plač in drugih prejemkov delavca iz obdobja napotitve.

Na žalost od Prodnika nismo dobili zahtevanih dokumentov, da bi naredili analizo morebitnih kršitev, je pa začela agencija izplačevati za nazaj zneske, ki bi jih morala izplačati. Vendar po naših informacijah ne vsem, na primer zaposlenim ki niso več na Prodniku ne, ter tudi samo za pet let, ker da naj bi zastaralo, kljub temu, da je v primeru, da bi sodišče ugotovilo, da ni bilo izplačilo storjeno iz naslova kaznivega dejanja, zastaralni rok daljši. Kaj bi ugotovila inšpekcija in sodišče lahko ugibamo.

Sedaj pa k zaključku

Delavci so opozarjali na navedeno dalj časa in jih ni nihče upošteval. Sam sem poslal številne maile županom, na primer 16.3., 17.3. 18.3. in celo zahteval odgovor na podlagi Uredbe o upravnem poslovanju in njenega 17. člena in razen županje Lukovice nihče ni odgovoril.

Delovni inšpekciji sem poslal informacije dne 17. 3., odgovor, da bo dokument obravnaval inšpektorat, sem prejel dne 18.3. in opravilno številko 0920-598/2020.

18. 3. 2020 sem poslal na opravilno številko dodatna vprašanja in navedbe. Do danes inšpekcija ni izvedla niti prvega pogovora. Če se da novinarjem pozabavati, lahko preverijo, kdo je od imensko dobil v reševanje navedeni primer.

Prijavo kršitev je podal tudi sindikat 29. 3. 2020 in tudi iz tega naslova do danes ni nihče še poklical nikogar od sindikata in preveril karkoli, kar navajajo.

Novi sindikat

Tudi sindikat, ki je bil ustanovljen na novo, ker niso zaupali obstoječemu sindikatu, je opozarjal na domnevne nepravilnosti in je tako na primer 8. 3. 2020 pozval družbo k odpravi nepravilnosti, kjer pa je pravnica družbe dogovorila, da niso podani za obravnavo pisma, ker ni opredeljeno ali so kršene pravice njim osebno in da niso zadostno opredeljen zahteve in dale tudi bi bili podani pogoji za obravnavo dopisa, da ne izhaja katere kršitve zatrjujejo in se lahko obrnejo na reprezentativni sindikat.

Reprezentativni sindikat je sindikat, ki vsa ta leta ni opazil nič od navedenega, kar je tudi razlog, da so delavci in agencijski delavci ustanovili nov sindikat.

Za zanimivost naj pa navedemo, da je predsednik starega sindikata gospod Boštjan Novak dejal dne 18. 2. 2020 za radio Študent, da so izvedli stavko, da stavkajo proti lastnikom, torej vam občanom, in sicer ker se morajo dvigniti plače.

O plači direktorja družbe smo pisali, kakor tudi o tem, da so zaposlene na smetarskih vozilih in smetišču dali številne na agencijo, da za njih ne veljajo ta pravila. Original transkript: »Potem se je pa opozorilno stavkal, ampak to ne proti upravi podjetja, temveč proti lastnikom. Ker konec leta 2019 oz v začetku 2020, veste da je vstopil v veljavo zakon o minimalni plači in s tem zakonom so šli vsi dodatki z minimalne plače ven. Zaradi tega se bo potrebno, to se pravi v letošnjem letu, bodo lastniki razmišljat tudi o dvigu cen komunalnih storitev. Ker tak dvig plač bo žal vplival tudi na cene komunalnih storitev. In zato je pač izvedena opozorilna stavka v roku ene ure.”

Da zaključim zgodbo, delovna inšpekcija ni naredila nič, stari sindikat se bori za plače proti vam, občanom, novi sindikat ignorirajo in vsi ignorirajo pravice agencijskih delavcev. Župani me ignorirajo, nadzorni svet Prodnika pa nič ne vidi očitno. Direktor občinske uprave pa niti na izrecno zahtevo po zakonu, ne pripravi odgovora.

Žalostni del

Od dneva, ko se delavci organizirali, pa do danes, je pet zaposlenih izgubilo službo (odpovedi, dogovori, krivdne odpovedi). Več bo lahko povedala inšpekcija, če bo končno opravila svoje delo in ne bo evidentno ščitila agencijo in Prodnik. Oba delavca, ki sta ustanovila sindikat, da bi zaščitili agencijske delavce in delavce na smetišču in tovornjakih sta dobila krivdno odpoved in pozor, ker sta menda med drugim s svojimi kritikami dela, šikanirala predstavnika starega sindikata, ki ni vsa ta leta nič bil sposoben urediti glede zgoraj navedenih stvari. Sindikat najprej stavka za upravo proti lastnikom in občini, nato pa uprava odpusti člana novega sindikata, ker kršita ugled starega sindikata. Temu bi jaz rekel cenzura, vendar ni na meni, da ocenjujem delo, ki ga bo naredilo sodišče.

Sedaj pa k bistvu

S Prodnikom sem se začel ukvarjati zaradi cen storitev in do tam sploh še nismo prišli, ampak tudi to pride na vrsto.

Na primer zakaj je ravnanje z odpadki v Domžalah na mesec 28,44 €, v Ljubljani 14,30 €. Zakaj je oskrba s pitno vodo v Moravčah 29,32 €, v Ljubljani 14,44 €.

Zakaj je odvod odpadnih voda v Lukovici 22,24 €, v Ljubljani 4,98 €.

Zakaj plača gospodinjstvo v Moravčah na leto 876,16 €, Lukovici 928,04 € (tu sicer občina subvencionira mesečno omrežnino v višini 10,89 € in je to treba odšteti), v Domžalah 745,74 €, v Ljubljani pa 404,55 €.

Nadalje je zanimiv podatek, zakaj stane menjava vodomera 62.50 € in ali je družba Prodnik pripravljena objaviti ceno, koliko pa plača podizvajalcu dejansko za menjavo vodomera.

Nadalje je vprašanje, zakaj v vasi Prevalje sedaj, ko so kmetijam starim tudi 200 let, ko so leta plačevali prispevke, in vse možne dajatve, vsa leta vedno dajali prednost drugim in jim iz države plačevali vso infrastrukturo,, sedaj zaračunavajo odmero komunalnega prispevka v enem primeru na primer 1.500 €, v drugem 2.500 €, ter seveda še dodatno vse stroške priklopa, medtem ko so na Prevojah in Šentvidu plačevali za iste storitve 40 do 70 €.

To so dileme, ki bodo poleg ostalih stvari morale dobiti počasi nek zaključek.

Zanima me tudi, zakaj na primer plača letno omrežnino za vodo nekdo, ki pije vodo iz izvirov Žirovše, Kamrca, Taterman Blagovica, ki so vsi v občini Lukovica za Lukovica, za oskrbo s pitno vodo na leto 325,56 €, za prebivalce v Domžalah, ki so v Krtini, Dobu, Sv. Trojici, Žejah, Gorjuša pa ta ista voda iz druge občine stane 238,92 €.

Sami si naredite zaključek

Vse vabim, da si naredijo zaključek sami in da seveda mirno posredujejo naprej ta dopis pristojnim organom. Tako, kot sem jaz našel vse na podlagi javno objavljeni dokumentov, to lahko naredijo tudi vsi ostali in zaščitijo delavce in uporabnike in občane.

Ko sem se odločil to objaviti, sem dobil pismo Direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela, številka 1101-47/2020-3 z dne 11. 5. 2020, in sicer danes dne 20.5.2020, ki pa ni uvedel postopka in na teoretični ravni opisuje pravice delavcev na agencijskih delih.

Oglasno sporočilo