Svetovni dan čebel

204

Tokratna, prva malce večja prireditev sicer na prostem, je bilo praznovanje 3. svetovnega dneva čebel, 20. maja na Brdu pri Lukovici. Tretje leto zapored svet na pobudo Slovenije praznuje Svetovni dan čebel. Letos je bilo v Sloveniji zaradi korona virusa precej drugače kot so predvidevali. A vendar je praznovanje, ki bi moralo biti v Dolenjskih Toplicah, potekalo na Brdu, na Dolenjskem pa se bodo čebelarji srečali ob drugi obletnici. 
Poleg čebelarjev in čebelark, županov in županj, so se prireditve udeležili še vodja projekta Svetovnega dneva čebel Dejan Židan,  dr. Peter Kozmus, podpredsednika Apimondie, vodja poskusnega sadovnjaka Brdo pri Lukovici Roman Mavec, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandra Pivec in predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč.
Program je z besedo povezovala Barbara Dimc, medtem, ko so nas s pesmijo razveseljevali člani moškega komornega pevskega zbora Čebelarske zveze Slovenije pod taktirko Aleša Sedušaka.
Kot prvi je zbranim spregovoril Dejan Židan, ki se je spomnil dni, ko je z idejo o svetovnem dnevu čebel na ministrstvo prišel Boštjan Noč. Bilo je veliko več tistih, ki so rekli, da je to nemogoče, kot tistih, ki bi idejo podprli. Je pa to tretja največja diplomatska zmaga Slovenije. Prva je bila osamosvojitev, druga pridružitev EU in vstop v Nato in tretja je Svetovni dan čebel. Pomembno je bilo pokazati, kaj pomenijo čebele na področju prehrane, in to nam je uspelo. Ker smo poudarili nekaj, kar je družbeno svetovno potrebno, smo dobili podporo, da lahko praznujemo svetovni dan čebel in si s tem gradimo ugled v svetu.
Podpredsednik  Apimondije dr. Peter Kozmus se je dotaknil pomena čebelarstva in čebel ter poudaril, da se vse premalo zavedamo pomena tako čebel kot ostalih opraševalcev. Povpraševanje po medu takšnemu, kot ga pridelujemo v Sloveniji in ne proizvodu industrije, se povečuje in tu je naša prihodnost. Spomnil nas je tudi na vzgojno izobraževalni pomen čebel zato naj svetovni dan čebel ne bo samo praznovanje, ampak ozaveščanje o čebelah. Veliko lahko pripomoremo  sami s posaditvijo medovitih rastlin, grmovja, zmanjševanjem pesticidov, z ohranjanjem narave, izboljševanjem okolja, in čebele bodo preživele. Pomagajmo preživeti čebelam in skupaj bomo živeli v bolj zdravem in lepšem okolju, je še naglasil.
Vodja poskusnega sadovnjaka Brdo pri Lukovici Roman Mavec je spregovoril o intenzivni pridelavi sadja in o tem, da morata kmetijstvo in čebelarstvo intenzivno delovati z roko v roki, predvsem z uporabo zdrave kmečke pameti in logike. In če bomo znali  uporabiti tudi rek si sapis, sis apis – bodi moder kot čebela, bomo lahko ustvarili idealne pogoje za kmetijstvo in čebelarstvo.
Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandra Pivec se je dotaknila okoliščin, v katerih smo se znašli in pomenijo novo spoznanje glede predelave in pridelave hrane. Ob tem ne smemo zanemariti čebel, ki zagotavljajo trajnostno oskrbo s hrano. Svetovni dan čebel vsakega od nas spodbuja, da preidemo od besed k dejanjem, kajti že z manjšo spremembo vsakodnevnih navad lahko naredimo veliko. Čebele in ostali opraševalci ne zagotavljajo le opraševanja, ampak tudi številna delovna mesta in zaslužek mnogim. Ministrstvo za kmetijstvo spodbuja  in podpira čebelarstvo v Sloveniji po svojih najboljših močeh in tudi v prihodnje se bo trudilo, da se bo čebelarstvo pri nas širilo.
Predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč  je poudaril, da delo s čebelami ni samo delo, je namreč posebno poslanstvo. Ni  pozabil omeniti niti tega, da čebelarji naredijo ogromno, vendar samo promocija in lepe besede ne bodo rešile čebel in čebelarstva. Prevečkrat so besede naših politikov sladke kot slovenski med, a žal je realnost trša kot piki čebel. Pohvalil je tako prejšnjo kot sedanjo garnituro na kmetijskem ministrstvu, ki nadaljuje uspešno zgodbo čebelarstva. Ni pa pozabil omeniti, 9. septembra sprejetih 11 sklepov, ko so si bili tako levi, kot desni, spodnji, zgornji in srednji enotni, vendar je bil do danes realiziran samo en sklep. Ob tem se je spraševal, kdo v državi je tisti, ki naj bi sklepe uresničil, kajti ko so klicali in pisali na različna ministrstva, kdaj se bo to zgodilo, so dobili odgovore, da to ni v njihovi pristojnosti in ni njihova naloga, V čigavi pa je, se sprašujem. Poleg tega je zastal tudi projekt Hiša kranjske čebele, ki naj ne bo le projekt občine Ivančna Gorica in Čebelarske zveze Slovenije, ampak nacionalni  projekt, saj si kranjska čebela in slovensko čebelarstvo to zasluži. Beseda je tekla tudi o čebelarski akademiji, ki trenutno opravlja vse drugo, le tistega ne, za kar je bila ustanovljena. Se je pa pohvalno odzval na dejstvo, da bo država že v prihodnjem letu podelila svetovno nagrado Zlato čebelo, ter vsem iz ministrstva za kmetijstvo in ekipi v Bruslju za spremembo direktive o medu v EU. S to direktivo bo namreč med moral imeti oznako države porekla. Potrošnik ima pravico in  mora vedeti, od kod je med in kakšen je, se pravi kakšna mešanica medu je v lončku. Zahvalil se je ministrici za kmetijstvo za vso pomoč v času epidemije za čebelarje, saj so lahko nemoteno oskrbovali čebele in kupovali v čebelarskih trgovinah in s tem ohranjali čebele. Na koncu je zbranim o poteku priprav srečanja mladih čebelarjev iz 30 držav v Slovenji spregovoril župan občine Ivančna Gorica Dušan Strnad in povedal, da je srečanje preloženo na prihodnje leto.
Sledilo je prijetno druženje ob manjši pogostitvi, tokrat s hrano, pridelano na lokalnem območju tudi s pomočjo čebel, za kar so se potrudili v Gostišču pri Čebelici.

djd    

 

Oglasno sporočilo