Po sprejetju Zakona o spremembah Zakona o ohranjanju narave (ZON-E), EPA 1001-VIII v Državnem zboru v sredo 27.5.220, ki nesorazmerno posega v pravice okoljskih nevladnih organizacij, smo se Zeleni Slovenije in Stranka mladih – Zeleni Evrope odločili, da zavarujemo Zeleno Slovenijo z vložitvijo presoje zakona na ustavnem sodišču.
Zakon, kot je bil sprejet, je po našem trdnem prepričanju v nasprotju z 72. Členom Ustave Republike Slovenije, kjer je med drugim zapisano »Vsakdo ima v skladu z zakonom pravico do zdravega življenjskega okolja.«
V pobudi za oceno ustavnosti bomo izpodbijali 3. (in posledično 4. člen), ki določa dodatne pogoje za pridobitev oziroma ohranitev statusa nevladne organizacije v javnem interesu na področju ohranjanja narave.
Zakon namreč v svojem 3. členu dodaja pogoje za pridobitev oziroma ohranitev statusa organizacije na področju varovanja narave v javnem interesu. V javnosti je bil kot razlog večkrat omenjena možnost zastopanja interesov ohranjanja narave v upravnih in sodnih postopkih.
Po našem trdnem prepričanju dodatni pogoji v ničemer ne doprinesejo h kakovosti, določeni pa lahko na strokovnost posameznih organizacij delujejo celo negativno. Dodatno pa zapisani pogoji onemogočajo financiranje organizacij z namenitvijo 0,5% dohodnine, kar lahko ima za posledico slabše delovanje ali celo propad določenih organizacij, ki se ukvarjajo z varovanjem okolja.
V pobudi za oceno ustavnosti smo kot razlog, s katerim utemeljujemo neskladje navedli:
Nevladne organizacije na področju ohranjanja okolja niso zgolj množične, ampak tudi organizacije, ki združujejo manjše število strokovnjakov s področja okoljevarstva. Spremembe zakona, ki omejujejo nevladne organizacije so bile očitno predlagane z razlogom, da se le te izključi iz soodločanja v imenu ohranjanja narave v javnih postopkih in zadevah. Konkretno so sporne točke 2-4, kot sledi:
Točka 2 določa množičnost kot pogoj za pridobitev oziroma ohranitev statusa. Pogoj je absolutno nesorazmeren, saj množičnost ne narekuje strokovnosti; v določenih primerih pa lahko celo negativno vpliva na strokovnost organizacije, še posebej, če društvo združuje strokovnjake, ki jih je v Sloveniji zgolj nekaj in bi s članstvom nad 50 oseb postali manjšina v društvu.
Točka 3 določa število zaposlenih, čeprav lahko v zavodih posamezniki delujejo tudi prostovoljno ali pa na podlagi drugačne pogodbe, kot je pogodba o zaposlitvi za poln delovni čas. V kolikor bi bil pogoja o izkušnjah na področju ohranjanja narave še smiseln, zahteva po zaposlitvi dveh oseb za polni delovni čas predstavlja nesorazmerno omejevanje zavoda.
Točka 4 omejuje ustanove s finančnimi oziroma materialnimi sredstvi v višini najmanj 10.000 EUR, kar je popolnoma nesmiselno in v ničemer ne odraža strokovnosti in upravičenosti takšne ustanove za delovanje v javnem interesu.
Dodatno je treba upoštevati dejstvo, da je MOP tisto, ki odloča o statusu in sicer na osnovi njihovega preteklega delovanja in načrtovanega delovanja v prihodnje. Organizacije, ki imajo status v javnem interesu so tako že prestale preverjanje MOP, ki je na osnovi njihovih poročil in planov ocenilo, da izpolnjujejo pogoje, ki jih zahteva prva točka, ki govori: »s svojim delovanjem pomembno prispeva k ohranjanju narave s tem, da dejavno sodeluje pri ohranjanju narave, izvaja promocijo ohranjanja narave ali širi strokovno znanje na področju ohranjanja narave z izobraževanjem in vzgojo«
Glede na to, da je ta pogoj že zapisan v 137. členu veljavnega zakona dajemo pobudo Ustavnemu sodišču, da se celoten 3. in posledično 4. člen Zakona ohranjanju narave Zakona o spremembah Zakona o ohranjanju narave, razveljavi.
Skladno z zakonodajo bomo presojo zakona vložili na ustavnem sodišču po objavi v uradnem listu.
Gregor Horvatič
Zeleni Slovenije
