Na Urad župana smo naslovili naslednje vprašanje:
“Iz javno mnenjske raziskave, ki jo je opravil naš časopis, je razvidno, da se občani nikakor ne strinjajo z začasno ureditvijo plačljivega parkirišča pri Tušu in se bojijo, da bo tako ostalo za vedno. Pred dvajsetimi leti nam je bilo obljubljeno podzemno parkirišče in zgoraj prireditveni prostor z alejo do nekdanje tovarne Univerzale. Tako bi dobili zametek centra Domžal. Zakaj se za strateške odločitve ne organizira javna razprava, kar je praksa v drugih občinah”?
Domžale, 6.7.2020
Odgovor Občine Domžale:
“Odločitev o tem je bila sprejeta že na javni razpravi oz. razgrnitvi Občinskega prostorskega načrta, kjer ni bilo podanih pripomb”.
Urad župana Občine Domžale
_______________________________________________________________________
Na tej lokaciji je na razpolago 19.000 kv.m pod katerim bi lahko zgradili 620 parkirnih mest v dveh etažah. Cena na trgu za eno parkirno mesto je od 15.000 do 20.000 EUR.
______________________________________________________________________
Da se v Občini Domžale ne pristopi k nobenemu večjemu projektu je edini razlog, da v občinski blagajni ostane dovolj denarja za razna manjša dela. Z drugimi besedami za pranje denarja.
Vprašljiva je tudi izgradnja prizidka pri Zdravstvenemu domu Domžale. Je preveč denarja v igri. No, pustimo se presenetiti 🙂
V sprejetih proračunih Občine Domžale je cel kup projektov, katere občinska uprava nikoli ne realizira, denar se pa porabi za sanacije, adaptacije, prizidke, nepotrebna kozmetična popravila (Kolodvorska, okolica šole Venclja Perka), torej projekte… kjer ni nobenega nadzora.
______________________________________________________________________
Župani in korupcija
Dejstvo je, da so občine že od ustanovitve države in postopnega širjenja njihovega števila z dobrih 60 na 212, vse bolj postale osebni vrtički lokalnih šerifov.
Sem ter tja volilnemu telesu uspe kakšnega šerifa tudi zamenjati z novim, vse več pa je večnih, ki bodo županske stolčke greli dosmrtno.
Nedopustne so županske »igrice«, vse po vrsti povezane z gradnjo cest, pločnikov, kolesarskih stez, telovadnic. Mala naročila, male provizije, iz katerih lahko zraste marsikaj velikega. V manjših občinah se vse še toliko lažje dela po domače, le da se obračajo nekoliko manjši denarci.
Rešitev? Žal je ni. Da bi omejili županski mandat na dva zaporedna, nihče od visoke politike noče niti slišati. Ideja, da bi (spet) zmanjšali število občin, propade dva meseca po vsakih državnozborskih volitvah. Da bi ljudstvo »spregledalo«, je težko pričakovati. Župani obvladujejo lokalne medije in občinske brezplačnike. In tako bomo lahko vsake toliko časa v časopisih prebrali, kako je neki župan svojemu bratrancu omogočil gradnjo pločnika ali pa so mu hišo gradili isti gradbinci kot občinski projekt desetletja. Lokalna karavana bo šla dalje, lokalni brezzobi kužki pa bodo po tiho jadikovali.
Vir: splet
________________________________________________________________________
https://www.domzalske-novice.si/2020/02/27/parkirisce-zgodba-o-jari-kaci-in-najcenejsi-resitvi/
