Upravni razvoj domžalske občine od sredine 19. stoletja do leta 2020; 2. del: Drugo obdobje oziroma povojno obdobje in nastanek mestne občine

0
188
Domžale v 50-tih prejšnjega stoletja, v času nastanka Mestne občine Domžale. (Vir: arhiv Knjižnice Domžale).

Do jeseni je v Slamnikarskem muzeju v Domžalah na ogled pregledna razstava upravnega razvoja domžalske občine z značilnostmi občinskih prizadevanj za gospodarsko-socialni in prosvetno-kulturni napredek, ki je nastala v sodelovanju Kulturnega doma Franca Bernika Domžale in Občine Domžale. Priporočamo ogled razstave v odpiralnem času muzeja, medtem ko se bodo v naslednjih člankih zvrstile kratke predstavitve vsebinskih sklopov z najpomembnejšimi prelomnicami v zgodovinskem razvoju našega kraja.

Avtor razstave prof. dr. Miroslav Stiplovšek v razstavi, v kateri je zbranih preko 400 fotografij in dokumentov iz zadnjih 170 let domžalske zgodovine, ilustrira tudi oblikovanje sedanje Občine Domžale od leta 1995 do leta 2020 s težišči na različnih področjih delovanja za izboljšanje življenjskih razmer in kulture bivanja občanov. Njegovo delo je tudi vir tokratnih člankov, ki smo vam jih pripravili.

V predhodnem članku je bilo predstavljeno prvo obdobje delovanja domžalske občine, ko je delovala še kot trg od leta 1925 dalje. Hiter razvoj je sovpadal z razmahom slamnikarske industrije, ki je pomenila pomemben gmotni temelj za uspešno delovanje domžalskega občinskega odbora na gospodarskem, socialnem, zdravstvenem in šolskem področju. V nadaljevanju je bilo povojno obdobje in nastanek mestne občine obdobje, ko je domžalska občina obsegala širše ozemeljsko območje. Nova zakonodaja iz leta 1952, ki občine ni opredelila le kot predstavniške organe državne oblasti, temveč tudi kot organe ljudske samouprave z nalogo, da dajejo smer gospodarskemu, socialnem in kulturnem razvoju občin na temelju socialistične ureditve. Z novo teritorialno razdelitvijo je bila ustanovljena v okraju Ljubljana z okolico kot največja Mestna ljudska občina Domžale z 9.400 prebivalci. V njej so bili združeni kraji predvojnih občin Domžale in Ihan ter deloma občina Homec, njen drugi del pa je bil vključen v novo občino Radomlje. Mestni ljudski odbor si je za izvajanje svojih nalog uspešno prizadeval povečati finančna sredstva, kar mu je omogočila gospodarska razvitost občine, vzporedno z njeno rastjo se je povečevalo tudi število prebivalcev v industrijskih središčih, v Domžalah na okoli 3600. Ustavni zakon iz leta 1953 pa je za občine določil še nove dohodke in se je v splošnem precej izboljšal gmotni položaj vseh občinskih dejavnosti in ustanov.

Delavci in delavke Okršlarjeve tovarne leta 1946 ob vključitvi v podjetje TOKO, pomembni usnjeno-galanterijski tovarni v Domžalah. (Vir: arhiv Knjižnice Domžale).

Čas po koncu druge svetovne vojne je bil čas novega razmaha domžalske industrije, saj se je število delavcev podvojilo, nastala so številna nova gospodarska in trgovska podjetja, obrtniki so se združevali v državna podjetja. V Mestni občini Domžale je ob oblikovanju le-te v 18 tovarnah bilo že okoli 3000 zaposlenih ter je bilo v njeni socialni sestavi kar 47 odstotkov industrijskega in še 20 odstotkov obrtnega prebivalstva. Po vojni se je začelo intenzivno delo za krepitev šolstva, otroškega varstva, zdravstva, kulture in zagon prosvetno-kulturnih dejavnosti. Med pomembnimi dosežki  naj omenimo ureditev prostorov za Zdravstveni dom, začetek delovanja gimnazije in Usnjarskega tehnikuma, kino-podjetja in knjižnice ter gradnjo športnega stadiona oziroma parka. Povojna kulturna društva so leta 1952 združili v Delavsko prosvetna društva Svoboda, v Jaršah in na Viru sta bili zgrajeni novi dvorani, v Radomljah pa Kulturni dom. Fizkulturno društvo Domžale se je preoblikovalo v društvo za telesno vzgojo Partizan, medtem ko sta bila v 50-tih oblikovana kluba nogometašev in košarkarjev.

(se nadaljuje)

K. R. K.

Domžale v 50-tih prejšnjega stoletja, v času nastanka Mestne občine Domžale. (Vir: arhiv Knjižnice Domžale).

Delavci in delavke Okršlarjeve tovarne leta 1946 ob vključitvi v podjetje TOKO, pomembni usnjeno-galanterijski tovarni v Domžalah. (Vir: arhiv Knjižnice Domžale).

 

 

 

Oglasno sporočilo