Domžale kot jugoslovanska Japonska (oblikovanje velike občine in njen upravni razvoj do leta 1995)
V Slamnikarskem muzeju v Domžalah je na ogled pregledna razstava upravnega razvoja domžalske občine z značilnostmi občinskih prizadevanj za gospodarsko-socialni in prosvetno-kulturni napredek, ki je nastala v sodelovanju Kulturnega doma Franca Bernika Domžale in Občine Domžale. Priporočamo ogled razstave v odpiralnem času muzeja, medtem ko se bodo v naslednjih člankih zvrstile kratke predstavitve vsebinskih sklopov z najpomembnejšimi prelomnicami v zgodovinskem razvoju našega kraja.
Avtor razstave prof. dr. Miroslav Stiplovšek v razstavi, v kateri je zbranih preko 400 fotografij in dokumentov iz zadnjih 170 let domžalske zgodovine, ilustrira tudi oblikovanje sedanje Občine Domžale od leta 1995 do leta 2020 s težišči na različnih področjih delovanja za izboljšanje življenjskih razmer in kulture bivanja občanov. Njegovo delo je tudi vir tokratnih člankov, ki smo vam jih pripravili.
V predhodnih dveh člankih je bilo predstavljeno prvo in drugo obdobje delovanja domžalske občine, od leta 1925 dalje, ko so Domžale postale trg, do 50-tih let prejšnjega stoletja, ko so Domžale postale mestna občina. To novo obdobje glede takratne vloge občin v nekdanji Jugoslaviji se je začelo leta 1955 z uvajanjem komunalnega sistema, po katerem so občine dobile položaj večje geografske in gospodarske celote. Po novi zakonodaji je bila občina opredeljena kot temeljna politična-teritorialna organizacija samouprave, ki je dobila tudi številne naloge izvajanje državnih upravnih zadev, kar je terjalo oblikovanje večjih občin ter tudi povečanje ekonomsko-finančne samostojnosti. Tako sta se leta 1955 Mestni občini Domžale pridružili občina Lukovica in Blagovica, večji del občine Radomlje in del občine Trojane, leta 1958 pa še občini Mengeš in Moravče. Tako se je izoblikovala velika Občina Domžale, v katero sta se leta 1961 po referendumu vključila še Dragomelj in Pšata. Po tej razširitvi je občina obsegala 240 km² z okoli 27.500 prebivalci.
K tej razširitvi, ki se ni spremenila vse do leta 1995, so se pridružile nove spremembe v oblikovanju krajevnih skupnosti (kar 27), samoupravne interesne skupnosti za področje vzgoje in izobraževanje, socialo, zdravstvo, kulturo, šport itd. Skladno z demokratizacijo in politično popularizacijo je bila prestrukturirana nova občinska uprava z večstrankarskimi občinskimi organi. Obdobje 1955-95 je bilo obdobje izjemnega razmaha industrije, obrtništva in trgovine, ki je trajal do začetka 90-tih, ko je občinsko vodstvo posebno pozornost posvetilo reševanju problematike denacionalizacije. S temi ukrepi se je začel proces velike reforme lokalne samouprave. Žal pa je z izgubo velikega jugoslovanskega trga ob osamosvojitvi Republike Slovenije nastopilo tudi propadanje domžalskih velikih podjetij. V tem 40-letnem obdobju smo bili priča velikim spremembam na področju komunalne in stanovanjske izgradnje, kanalizacije, vodovoda, električnega sistema, gradnji novih cest in avtoceste itd. Domžale so popolnoma spremenile svoj izgled zaradi večje poseljenosti ter razmere za kakovostnejše življenje občanov so se bistveno izboljšale, tudi na družbenih dejavnostih. (se nadaljuje)
K. R. K.
Naslovna fotografija:
Domžale, avtobusna postaja, 1983. Pogled proti današnjemu parkirišču v središču Domžal s tržnico, kjer je nekoč stala nekdanja Kurzthalerjeva slamnikarska tovarna. (Vir: KDFBD, Ravnikarjeva zbirka).