V Domžalah gradimo!

________________________________________________________________

MESTO BREZ SUBKULTURE JE MESTO BREZ DUŠE

Miha Volgemut, univ. dipl. inž. arhitekture je bil kot arhitekt večkrat vpet v domžalske urbanistične in arhitektonske projekte, nazadnje kot član natečajne komisije za prizidek k Zdravstvenemu domu Domžale in kot projektant prenove ploščadi pri Vele.

Ste član posvetovalne skupine pri oddelku za urejanje prostora naše občine, ki deluje kot nekakšen skupinski mestni arhitekt. Kakšne so vaše naloge in kako lahko vplivate na prostorske in arhitekturne rešitve v občini?
Od lanskega leta mora po novem Zakonu o urejanju prostora vsaka občina imeti zagotovljeno sodelovanje vsaj enega občinskega urbanista. Domžalska občina je zato ustanovila posvetovalno delovno telo za prostorske zadeve, ki med drugim izvaja naloge občinskega urbanista. Sestavljen je iz treh predstavnikov občinske uprave in štirih zunanjih članov, dr. Alenke Fikfak in dr. Mateje Volgemut iz Fakultete za arhitekturo ter Andreja Girandona in mene kot arhitektov iz lokalnega okolja. Pri vsaki zasebni pobudi, kjer je predpisan natečaj ali variantne rešitve, presojamo in usmerjamo prostorske rešitve in lokacijske preveritve, torej sodelujemo le pri posameznem segmentu, takrat, ko smo povabljeni. Menim, da je naloga občinskega urbanista širša; koordinirati bi moral in medsebojno usklajevati vse načrtovane prostorske ureditve in imeti pregled nad urejanjem mesta kot celote ter za to seveda odgovarjati. V Ljubljani so to rešili tako, da je profesor s Fakultete za arhitekturo Janez Koželj podžupan, ki bdi nad prostorsko problematiko mesta, strokovnjak s področja prostora je podžupan tudi v Kamniku. V obeh občinah tako področje prostora postavljajo na prvo mesto.

Po vaših načrtih se prenavlja ‘ploščad pri Vele’. Ker projekt ni bil javno predstavljen, nam opišite ključne poudarke nove podobe osrednjega občinskega trga …
Pri prenovi gre za osvežitev podobe pomembnega prostora v centru Domžal, ki v zavesti Domžalčanov še vedno velja za glavni trg. Pri novi podobi se bodo prepletali različni tlaki in ambienti, severni del pred izložbo bo neka kontinuiteta iz obnovljene Kolodvorske ulice; v centru trga bo prazen kvadrat, kot prazen list papirja, kjer se bo lahko ‘risal’ raznolik repertoar dogodkov; v tlaku smo poudarili območje komunikacijskih osi dveh obstoječih podhodov, kjer bo tudi šest novih dreves, eden se bo stekal s podaljšanimi stopnicami na Kolodvorsko ulico, drugi pa se bo zaključil z elementom ‘pomola’ kot neko osveženo ambientalno kvaliteto; s tlakovanjem letnega vrta v lesu pa prostoru pridodamo še nekaj mehkobe. Res si želim, da bo ploščad po obnovi zasijala in opolnomočila program v stavbi ter sčasoma sprožila tudi obnovitev in osvežitev fasade.

Je bila pri končni izvedbi upoštevana večina vaših rešitev?
Da, večinoma bo trg izveden tako, kot smo si ga zamislili.

Naj bi po vašem mnenju širša javnost sodelovala pri oblikovanju javnega prostora in na kakšen način naj bi bila vključena?
To je pomembno in aktualno vprašanje, o tem bi lahko razpravljala cel intervju, lahko nakažem nekaj razmišljanj: v direktno demokracijo v tem primeru ne verjamem, ker je prostor preveč kompleksna disciplina, in bi bila potem izbrana rešitev samo nek najnižji skupni imenovalec. Je pa zakonodajno javnost vedno direktno vključena pri javnih razgrnitvah prostorskih aktov. Večinoma so se vsi presežki v urbanizmu ali arhitekturi rodili iz nekega nadpovprečnega posameznika ali majhne skupine razsvetljenih odločevalcev. V okviru sedanje družbene ureditve pa mislim, da je še vedno najbolj ustrezen način izbire najboljše strokovne rešitve izpeljava javnega, odprtega natečaja, kjer lahko sodeluje vsa strokovna javnost, vendar imam potem pomislek, kdo bo določil sestavo natečajne komisije. Kakorkoli, podoba javnega prostora bo verjetno vedno takšna, kakršne so vrednote vladajočih, ti pa so danes rezultat volje ljudstva.

Obnove posameznih območij v centru mesta potekajo zelo stihijsko in neenotno. Projekt prenove Kolodvorske ulice je pripravila druga ekipa. Kako ste iskali povezave med obema prostoroma, ki sta v neposredni bližini? Kolodvorska je lepo oblikovana in prijetna ulica, zelo pozdravljam, da se začenjajo vzpostavljati v mestu območja umirjenega prometa. Gre za dve različni tipologiji javne površine, Kolodvorska je ulica, ploščad Vele pa trg in je treba izhajati iz funkcije in geometrije prostora, zraven pa še iz konteksta. Rdečo nit s Kolodvorsko smo poskušali oblikovati z izbiro tlakovca s posipom ter postavitvijo enakih klopc, prav tako v severnem delu pred izložbo, ki ima bolj ulični značaj, povzemamo polaganje tlakovca na karo z vzorcem pletenine. Trg bo v svetlo sivi barvi in ne povzemamo oranžne iz Kolodvorske, ker je bolj pravilno, da se pomembnejše značilnosti povzemajo po hierarhično pomembnejših površinah in ne obratno, pri čemer pa ne pravim, da je oranžna za neko stransko ulico neprimerna. Se pa strinjam z vami, da obnove potekajo zelo stihijsko in neenotno, za to bi pa moral skrbeti občinski urbanist. Ne zagovarjam pa pristopa, da bi bila narejena neka šablona, po kateri bi se obnavljalo vse v mestu, ker vsak prostor je zgodba zase.

Povzetek intervjuja o prenovi ploščadi pri Vele objavljen v občinskem glasilu Slamnik.
Avtor: Cveta Zalokar
________________________________________________________________
Pravna oseba Volgemut arhitekti d.o.o je v letošnjem letu, do 1. septembra, s strani Občine Domžale prejela 67.478,57 EUR.
_______________________________________________________________________