Kolikokrat imamo kaj povedati o kom, včasih kar o celi družini in celo narodu. Ali nam pade na pamet, da bi preden vržemo besedo v svet, to malo “precedili” skozi cedila slavnega grškega filozofa Sokrata?
Sokratova cedila
Nekdo je prišel nekega dne ves razburjen k modremu Sokratu. “Poslušaj, moram ti povedati, kako je tvoj prijatelj …”
“Počakaj!” ga je prekinil filozof. “Si to, kar mi nameravaš povedati, precedil skozi tri cedila?”
“Tri cedila?” se začudi prišlec.
“Da, moj prijatelj, tri cedila. Prvo je cedilo RESNICE. Si preveril, če je to, kar mi hočeš povedati, resnično?”
“Nisem. Slišal sem, da ljudje o tem govorijo.”
“Dobri moj prijatelj. Gotovo si to precedil skozi drugo cedilo – cedilo DOBROTE. Je kaj dobrega v tem, kar mi želiš povedati, čeprav ni gotovo, da je vse resnično?”
“Ne!” odgovori človek že precej v zadregi.
“Ni govora o čem dobrem. Ravno nasprotno.”
“Hm!” ga prekine ponovno modrec. “Poskušajmo še s tretjim cedilom. Je to vsaj KORISTNO, kar bi mi rad povedal?”
“No, ni ravno koristno.”
“V redu.” reče Sokrat. “Če to, kar hočeš povedati, ni resnično, niti dobro, niti koristno, zakaj bi mi to rad povedal?”
Zelo lahko je …
Tako lahko je vreči besedo v svet. Sedaj, ko imamo e-pošto, SMS, Facebook, Twitter, bloge lahko ta doseže ogromno ljudi, zato je naša odgovornost za resničnost, dobroto in koristnost izrečene besede še precej večja kot včasih.
Pa jo precedimo skozi Sokratova cedila?
Foto: Raimund Feher, Pixabay
