Kolumna: Bele črte

0
217

Pred skoraj šestdesetimi leti se je na območju današnje občine Domžale zgodilo vrhunsko državniško srečanje. Voditelja Sovjetske zveze in ravno tistega leta preimenovane Socialistične federativne republike Jugoslavije sta se srečala na precej nenavadnem kraju. Visoke goste je sprejel kolektiv farme v Ihanu. Hruščov se je posebej zanimal za tehnološki postopek in dejal, da bo v Ihan poslal najboljše strokovnjake, da si ogledajo takrat inovativen način proizvodnje. Tisti dan si je farmo ogledal tudi neki ameriški strokovnjak za rejo prašičev in pri tem izrekel znamenito pohvalo: »Svoje teoretične ugotovitve sem prvič videl uresničene v Ihanu«.

Danes si je težko zamisliti, da bi kakšen ameriški strokovnjak svoje teoretične ugotovitve prvič videl uresničene na domžalskem območju. Še manj, da bi se tu mudili svetovni voditelji. Državniki so se ta čas zbrali na Škotskem, kjer so poskušali doreči rešitve o največjem globalnem problemu, segrevanju ozračja. Srečanje je imelo skupno točko s tistim v Ihanu. Če je prvo pomenilo sicer morda nezavedno zavezo o povečanju izpustov metana, je tokratno minilo ravno v nasprotnem duhu. Več kot osemdeset držav je na podnebni konferenci podprlo pobudo za zmanjšanje izpustov metana. Veliko je bilo tudi zavez o ogljični nevtralnosti, ki pa so pomaknjene na sredino tega stoletja.

Eden izmed največjih onesnaževalcev s toplogrednimi plini je gotovo promet. V nekaterih mestih ne čakajo na zaveze in so tako že sprejeli ureditve, s katerimi izrinjajo motorna vozila, ter spodbujajo druge oblike prevoza predvsem kolesarjenje. Na severu Evrope se tako ponašajo s pravimi kolesarskimi parkirnimi hišami. Gromozanske kolesarnice so povsem polne, v nasprotju z domžalsko parkirno hišo. Morda bi jo lahko nekoč preuredili v kolesarnico. Vendar pa ne gre samo za parkirišča, potrebne so tudi prave kolesarske poti. Bela črta, ki na pločniku razmejuje območje za kolo in podplat, ni drugega kot poceni in priročen političen pripomoček za samohvalo. V Domžalah pa je takih belih črt vse polno. Tudi ob zadnji obnovi ceste v centru Domžal se ni mislilo na nove oblike prevoza ampak na zastarele vzorce z novo prevleko. Železniška proga Kamnik Ljubljana, zgrajena konec 19. stoletja, je pomenila tudi uspeh Domžal nasproti Mengšu. Bodoča regionalna kolesarska povezava Kamnik – Mengeš – Trzin – Ljubljana pomeni ravno obratno. Visokodoneči državni načrti sicer obljubljajo posodobljeno železniško progo skozi Domžale, potnikom pa še vedno potovalni čas mineva približno enako počasi kot tistim v času Franca Jožefa.

Morda pa bi sedaj lahko prišli strokovnjaki iz tujine ponovno v domžalsko občino, tokrat  na ogled vzorčnega primera, kako se ne gre lotevati prometne ureditve. Za prvi ogled bi jih napotili na makadamsko parkirišče na območju nekdanje tovarne Alko.

V.O.

Oglasno sporočilo