Pravni nasveti

0
999

V uredništvu smo se odločili, da vam v novi rubriki Pravni nasveti brezplačno ponudimo odgovore na vaša vprašanja.
Vprašanja, na katera si želite odgovore, pošljite na: Ljubljanska 80, 1230 Domžale ali na el. naslov: novice@domzalske-novice.si.
_______________________________________________________________

Bralec nam je poslal zelo obsežno vprašanje, katerega zaradi omejenosti prostora, ki je namenjen za rubriko Pravni nasveti, ne objavljamo v celoti. Vprašanje zato zgolj povzemamo. Bralec je v dopisu podrobno opisal, da ima v Domu starejših občanov v oskrbi svojo mamo in je njen skrbnik. Mama je lastnica hiše, v kateri je pred odhodom v dom prebivala. Bralec bi sedaj želel hišo prodati, vendar pa je ne more, ker je mama še vedno lastnica hiše. Mama zaradi starosti in hude oblike demence prodajne pogodbe, na podlagi katere bi se prodala hiša, ni sposobna podpisati. Bralec sprašuje, kako bi lahko prodal hišo.
ODGOVOR:
Težava, ki jo opisujete, je v praksi zelo pogosta. Pogoste so situacije, ko so lastniki nepremičnin zaradi starosti oziroma bolezni nastanjeni v dom za starostnike, njihovi potomci pa z njihovimi nepremičninami ne morejo razpolagati. Potomci imajo neredko napačne predstave, da so upravičeni prodati nepremičnino svojih onemoglih staršev. Posameznik lahko razpolaga z nepremičnino (npr. prodaja), ko je vpisan v zemljiško knjigo kot lastnik. V vašem primeru navajate, da mati biva v domu starejših občanov in da zaradi starosti in demence prodajne pogodbe ni sposobna podpisati. Glede na to, da navajate, da ste skrbnik vaše mame, je bila vaši materi očitno odvzeta poslovna sposobnost. Sodišče je torej izdalo odločbo, s katero je materi odvzelo poslovno sposobnost. Skrbnik ne more samostojno prodati nepremičnine, vendar za prodajo potrebuje odobritev Centra za socialno delo. Glede na navedeno vam svetujem, da kontaktirate Center za socialno delo in ga zaprosite za odobritev prodaje nepremičnine vaše mame. V kolikor bo Center za socialno delo prodajo odobril, se bo nepremičnina lahko prodala. Vendar pa pri tem poudarjam, da bo prejeta kupnina nakazana na račun vaše mame, pri čemer bi s kupnino lahko razpolagali zgolj z dovoljenjem Centra za socialno delo. Center za socialno delo bi skladno z zakonom dovolil prodajo nepremičnine oziroma razpolaganje s kupnino zgolj v primeru, če bi ocenil, da je to vaši materi v korist.


Vprašanje:

Pred nekaj leti sem od soseda kupil nekaj deset kvadratnih metrov zemljišča, na katerem sem si naredil cesto do moje parcele, ki do tedaj ni imela dovoza. Zaradi nagiba terena sem moral narediti oporni zid do točke, ki je potreben za dovoz. Sosed je pa prodal zemljišče ob opornem zidu. Ker je to zazidljivo zemljišče, sva se z novim sosedom dogovorila, da lahko od opornega zidu do moje parcele izravna teren na svojem zemljišču ob mojem zemljišču tik ob meji pa zgradi oporni zid. Sosed je teren izravnal. Od takrat pa je minilo precej časa. Minilo je že eno leto, odkar sem ga opozoril na najin dogovor. Kljub obljubam ,da bo oporni zid kmalu začel graditi, ga do danes še vedno ni začel graditi. Sprašujem odvetnika, kaj naj storim.

Odgovor:
Spoštovani!
Hvala za vaše vprašanje. Če prav razumem vašo težavo, je vaš sosed posegel v teren parcele. Kot razumem, ste se z njim dogovorili, da zaradi poseganja v teren naredi oporni zid. Domnevam, da bi se z izgradnjo opornega zidu preprečilo pomikanje oziroma osipanje terena. V kolikor sosed ne želi izpolniti obveznosti iz dogovora (tj. zgraditi oporni zid), lahko zoper soseda vložite tožbo na izpolnitev dogovora. V kolikor dogovora niste sklenili v pisni obliki (temveč zgolj ustno), bi bilo v sodnem postopku lahko oteženo dokazovanje vsebine dogovora. Vsebino dogovora bi morali v tem primeru dokazovati s pričami. Zato svetujem sklepanje dogovorov v pisni obliki, še zlasti, če se dogovori nanašajo na nepremičnine, ali na drugo premoženje večje vrednosti. V primeru, da zaradi izravnave terena, ki jo je izvedel sosed, na vaši parceli nastaja škoda zaradi osipanja terena, bi lahko zoper soseda vložili tožbo na podlagi zakona. V tem primeru bi lahko v sodnem postopku uspeli, ne glede na to, ali ste s sosedom sklenili dogovor v pisni ali ustni obliki.

________________________________________________________________

Vprašanje:
Sem mati samohranilka. Moj sin je star 16 let. Z njegovim očetom sva se razšla, ko je bil sin še predšolski. Leta 2011 smo se na sodišču dogovorili za preživnino in oče sedaj plačuje 266 EUR na mesec. Stroški, ki jih porabim za sina so vedno večji. Sama imam skromne dohodke, saj delam v trgovini, tako da se prebijam iz meseca  v mesec.  Delam dve izmeni, vikende in praznike. Oče ima veliko boljšo plačo od mene. Ko sva se razšla, je že imel višjo plačo od mene. V tem času je v službi zelo napredoval in je v podjetju prevzel šefovsko mesto. Izvedela sem, da ima sedaj veliko višjo plačo. Plačuje pa praktično enako preživnino kot 10 let nazaj, ko je imel veliko nižjo plačo. Problem je tudi, da za sina ne prispeva nič drugega kot preživnino. Sin je lani potreboval nov računalnik, ker je imel pouk na daljavo. Sama toliko denarja nisem imela, zato sem očeta prosila, če bi kaj prispeval zraven. Prispeval ni nič. Rekel je, da že plačuje preživnino. Zanima me, ali imam kakšno možnost, da bi zahtevala višjo preživnino in prosim za nasvet, kako to narediti. 
 
Odgovor:
Hvala za vaše vprašanje. Gre za vprašanje spremembe višine preživnine, ki jo je oče dolžan plačevati otroku. Pogoje za spremembo višine preživnine ureja Družinski zakonik. Družinski zakonik določa, da sodišče na predlog upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena. V kolikor z očetom sklenitev dogovora o zvišanju preživnine ni mogoča, lahko pred sodiščem vložite predlog za zvišanje preživnine. V postopku bi morali dokazati, da so se v obdobju od zadnje določitve preživnine potrebe vašega otroka povečale oziroma se je povečala preživninska zmožnost očeta. Sodišče bi v tem primeru poleg povišanja plače očeta upoštevalo tudi druge okoliščine (npr. obveznost preživljanja morebitnih drugih otrok, ki jih v času določanja preživnine še ni bilo, drugi stroški očeta, ipd.).
27.1.2022

_______________________________________________________________

Vprašanje:
Spoštovani odvetnik! Moja mama je imela sestro, ki je pred drugo svetovno vojno odšla v tujino. Nato je živela v ZDA. Teta je bila lastnica gozda. Po tem, ko je teta odšla v tujino, sta v gozdu delala moja mama in oče, saj je teta gozd prepustila mami. Ko je moja mama umrla, sva za gozd skrbela jaz in mož. V zemljiško knjigo je še vedno vpisana moja teta, čeprav je že zagotovo umrla. Teta je bila rojena leta 1911. Po smrti moje mame leta 1992, stikov s teto nismo več imeli. Kdaj je teta umrla ne vem, še leta 1990 pa je bila živa, saj od tedaj hranim njeno pismo, ki ga je poslala moji mami. Teta ni bila poročena in ni imela otrok. Kako bi gozd prepisali name? Želim ga potem dati svojemu sinu. Za odgovor se vam najlepše zahvaljujem.

Odgovor:
Hvala za zanimivo vprašanje. Iz zgodovine naših prednikov je znan pojav množičnega izseljevanja v druge države, ko so ljudje za vedno zapustili domovino. Neredki so bili primeri, ko so izseljenci bili lastniki določenih nepremičnin, pri čemer pa le-teh pred smrtjo niso prenesli na dediče oziroma druge osebe. Podobnih primerov, kot ste ga opisali, je v praksi relativno malo, zato odvetniki na njih le redko naletimo. Kljub temu obstaja določeno število nepremičnin, na katerih so v zemljiško knjigo kot lastniki še vedno vpisane osebe, ki so že davno umrle, zapuščinski postopki po njih pa iz različnih razlogov niso bili nikoli uvedeni.
Predpostavljam, da vaša teta ni napisala oporoke, s katero bi vam naklonila nepremičnino. Kot razumem vaš zapis, je vaša teta umrla v Združenih državah Amerike, zapuščinski postopek v Republiki Sloveniji pa ni bil nikoli uveden. Zato je v zemljiško knjigo še vedno vpisana kot lastnica nepremičnine. Glede na opisan primer, zapuščinski postopek ni bil uveden iz razloga, ker zapuščinsko sodišče ni bilo obveščeno o smrti vaše tete. Glede na podatke iz vašega zapisa, vam svetujem, da na sodišče vložite predlog za uvedbo zapuščinskega postopka po vaši teti. Ob tem morate priložiti dokaz, da je vaša teta že umrla. Običajno sodišča zahtevajo predložitev potrdila o smrti, ki ga izda pristojni organ v državi, kjer je oseba umrla. Glede na navedeno, bi morali najprej s strani pristojnega organa v Združenih državah Amerike pridobiti potrdilo o smrti vaše tete. Nato bi morali na sodišče vložiti predlog za uvedbo zapuščinskega postopka in hkrati priložiti potrdilo o smrti vaše tete. Na podlagi izvedenega zapuščinskega postopka, bi vas sodišče razglasilo za dedinjo po vaši teti. Sodišče bi vas nato po uradni dolžnosti vpisalo v zemljiško knjigo kot lastnico nepremičnine. Ob tem dodajam, da bi solastniški delež na nepremičnini pripadal tudi drugim sorodnikom (npr. morebitnim vašim sestram, bratom, itd.), ki so od vaše tete enako sorodstveno oddaljeni.
23.12.2021

_______________________________________________________________

Vprašanje:
Kupil sem rabljen avtomobil, letnik 2013. Prodajalec je na spletni strani Avtonet napisal, da ima avto 159.000 prevoženih kilometrov. Med ogledom avtomobila mi je prodajalec zagotovil, da so prevoženi kilometri zagotovo realni, saj je 1. lastnik vozila. Avto sem kupil. Ko sem ga nato odpeljal k mehaniku na redni servis, mi je mehanik povedal, da ima avto verjetno več prevoženih kilometrov. Zato sem preveril zgodovino vozila. Iz dokumentov, ki sem jih prejel, sem ugotovil, da je imel avto maja 2021 kar 294.000 kilometrov!! Takoj sem klical prodajalca, vendar se mi ne oglaša na telefon. Avto sem kupil avgusta. Ali je stvar že zastarala? Ali lahko razveljavim nakup?

Odgovor:
Kupci rabljenih vozil so večkrat deležni različnih prevar. Neredki so primeri, da izpisani prevoženi kilometri na merilcu v prodanem rabljenem avtomobilu niso realni. Zato svetujem, da kupec pred nakupom vozila na najbolj možen skrben način preveri stanje vozila. V vašem primeru gre za t.i. skrito stvarno napako. Iz vašega dopisa izhaja, da je prodajalec 1. lastnik vozila, kar pomeni, da je za realne prevožene kilometre vedel. Zakon določa, da če je prodajalec za napako vedel, kupec lahko uveljavlja pravice iz naslova stvarne napake ne glede na roke, ki jih zakon sicer določa. Zato lahko skladno z zakonom odstopite od kupoprodajne pogodbe ali zahtevate znižanje kupnine. V primeru odstopa od kupoprodajne pogodbe vam mora prodajalec vrniti kupnino, vi pa mu morate vrniti vozilo. Od pogodbe odstopite na način, da prodajalcu pošljete pisni dopis, da odstopate od pogodbe in zahtevate vrnitev kupnine. V kolikor vam kupnine ne bo vrnil, lahko zoper prodajalca vložite tožbo.
2.12.2021

_________________________________________________________________
Vprašanje:
Po svojih starših sem podedovala parcelo na Dolenjskem. Sedaj bi jo dala svoji hčeri, da bi gradila hišo. Parcela se nahaja zadaj za hišo mojih staršev, ki jo je podedoval moj brat.  Od glavne ceste do moje parcele se pride mimo bratove hiše in garaže, vendar je tako ozko, da se na mojo parcelo ne more priti z avtom. Do zdaj poti do parcele niti nismo potrebovali. Moja hči bi na parceli zgradila hišo, ampak nima poti do parcele. Pot mora biti tako široka, da bodo na parcelo lahko vozili s tovornjaki in stroji, ko se bo gradilo. Na parcelo bi se lahko uredila pot do glavne ceste iz druge strani, po sosedovi parceli, kjer ni nobene hiše. Sosedu sem predlagala, da bi se zmenili za služnost, ali pa da proda del zemljišča za pot. Vendar sosed tega noče. Ali obstaja kakšna možnost, da bi naredili pot po sosedovem zemljišču?  
Odgovor:
Spoštovani! Če prav razumem vaš dopis, vaša parcela nima dostopa do javne ceste. Na vašo parcelo ste dostopali mimo hiše vašega brata. Vendar do vaše parcele ne morete dostopati z vozili. Kot razumem, bi bila ureditev poti za vožnjo z vozili (avtomobili in delovnimi stroji) mogoča zgolj po parceli vašega soseda. V kolikor se s sosedom ne morete dogovoriti za služnost, lahko na sodišče vložite predlog za dovolitev nujne poti. Sodišče dovoli nujno pot, če se z njo ne onemogoča ali znatno ovira uporaba nepremičnine, po kateri naj bi nujna pot potekala. V primeru določitve nujne poti, bi bili sosedu dolžni plačati denarno nadomestilo.
2.12.2021


_______________________________________________________________

Vprašanje:
Moja mama je bila lastnica 1/2 stanovanja, očim pa je bil lastnik druge 1/2 stanovanja. Leta 2017 je moja mama umrla. Po njej sem podedovala 1/4 stanovanja. Drugo 1/4 stanovanja je po mami podedoval moj polbrat. Moj polbrat je leta 2011, ko je umrl očim (njegov oče), po njem podedoval 1/2 stanovanja. Zdaj je on lastnik 3/4 stanovanja, jaz pa imam 1/4. On v tem stanovanju živi. Temu ne nasprotujem, saj imam s partnerjem stanovanjski problem rešen. Predlagala sem mu, da mi izplača 1/4, on pa o tem noče niti slišati. Kaj lahko storim? Ali lahko 1/4 stanovanja nekako unovčim?

Odgovor:
Spoštovani! Kot razumem vaš dopis, ste vašemu polbratu ponudili v odkup solastniški delež 1/4 od celote stanovanja, pri čemer pa vaš polbrat solastniškega deleža ne želi odkupiti. Kljub temu, da ste solastnica stanovanja do deleža 1/4 od celote, nimate od stanovanja nobene koristi, saj vaš brat izključno uporablja stanovanje. V primerih, ko je določena stvar v solastnini različnih oseb, je običajno najbolj smotrno, da lastniki dosežejo sporazum o delitvi stvari. S sporazumom se lahko dogovori, da en lastnik stvar obdrži, ostalim solastnikom pa izplača protivrednost solastniških deležev. Solastniki se lahko sporazumejo tudi, da se stvar kot celota proda, pri čemer pa si solastniki razdelijo prejeto kupnino. Kot ste navedli v vašem dopisu, sklenitev sporazuma z vašim bratom ni mogoča. V tem primeru lahko pred sodiščem vložite predlog za delitev solastnine, na podlagi katerega bo stvar (stanovanje) razdelilo sodišče. Sodišču lahko predlagate, da delitev izvede na način, da naloži vašemu polbratu plačilo 1/4 vrednosti stanovanja, vaš polbrat pa bo s tem postal lastnik celotnega stanovanja. Sodišču lahko predlagate tudi, da se stanovanje proda, z bratom pa si razdelita kupnino sorazmerno s solastniškimi deleži. Ob tem pojasnjujem, da bi bila razdelitev stanovanja s sporazumom (in ne preko sodišča) bistveno hitrejša.
11.11.2021

_____________________________________________________________________

VPRAŠANJE:
V podjetju sem zaposlen 8 let. V pogodbi o zaposlitvi je napisano, da mi regres ne pripada. Ko sem podpisal pogodbo o zaposlitvi, me to ni motilo, saj sem bil takrat vesel, da sem službo sploh dobil. Zanima me, ali bi lahko dosegel spremembo pogodbe, da bi začel prejemati regres?

ODGOVOR:
Delodajalec je dolžan delavcu izplačati regres za letni dopust. Gre za pravico delavca, ki jo določa zakon. Ne glede na zapis v pogodbi o zaposlitvi, vam regres pripada. Glede na navedeno od delodajalca lahko zahtevate izplačilo regresa. Prav tako imate pravico zahtevati neizplačane regrese, pri čemer pa je potrebno upoštevati 5 letni zastaralni rok. V kolikor delodajalec ne bi ugodil vaši zahtevi, lahko vložite tožbo zoper delodajalca pred pristojnim sodiščem.
11.11.2021

Oglasno sporočilo