Poletij, kot je letošnje, bo brez dvoma vse več

0
1247

Očitno domžalska občinska oblast ne verjame v podnebne spremembe. Medtem, ko se vsepovsod trudijo ozeleniti betonske površine, pri nas na žalost ni tako. Čeprav arhitekt trdi, da je rešitev za ploščad njegova ideja, bi mu težko verjeli, saj se praktično ni nič spremenilo.

Ozelenitve v mestih znižujejo temperature
V Domžalah se vse bolj betonira, čeprav je to prav nasprotno od tistega, kar bi morali početi, to je pospešeno ozelenjevati urbane površine. Razlike med betoniranimi in zelenimi površinami so lahko na vroč poletni dan, kakršne doživljamo te dni, tudi do 20 stopinj Celzija. Z ozelenjevanjem lahko v mestih bistveno pripomoremo k hlajenju tako imenovanih toplotnih otokov – območij s koncentrirano pozidavo in višjimi temperaturami.
Tlakovanje namesto asfaltiranja, ozelenitev ravnih streh v urbanih predelih, več zelenih površin, obnovitev mokrišč.

To parkirišče ne bi smelo dobiti uporabnega dovoljenja. Predpisi predvidevajo določen odstotek parkirne površine zasajene z drevjem. Kot vidimo na fotografiji, žal ni tako. Šlamparija občinske uprave ali samovolja župana?

Drevesa na urbanih območjih imajo večkratni učinek. Prvi učinek je senčenje in s tem zmanjšano segrevanje površine pod drevesom podnevi. Drugi učinek je zadrževanje in absorbiranje vode ter zmanjšanje pritiska na meteorno kanalizacijo. Poleg tega drevesa pripomorejo k manjšemu onesnaženju zraka in manjšemu hrupu.

Ob novem krožišču so posadili dve drevesi. Toliko je bilo tudi odstranjenih, torej, nobenega presežka.

Žal so pa drevesa danes vedno bolj ogrožena, saj v poletni vročini vladajo ekstremne razmere, a kljub temu nam drevesa v mestu znižujejo temperaturo, ščitijo nas pred nalivi, prahom, pred ultravijoličnimi žarki, dajejo nam kisik, dajejo tudi zavetje živalim in ugodno vplivajo na počutje ljudi.

Tudi na parkirišču pri Pošti pogrešamo drevesa. Na Kolodvorski so posadili redka eksotična drevesa sorte, ki ne sodi v naše okolje.

Če hočemo več zelenih površin in dreves, dobimo manj hiš, parkirnih površin in cest. O rešitvah soodločajo prebivalci, odloča pa občinski svet, ne prostorski načrtovalci.
Posledice podnebnih sprememb povečujejo tudi problem energetske revščine. Ni (več) problem samo pozimi, ampak tudi poleti. Tako kot ljudje pozimi trpijo zaradi premrzlih domov, poleti trpijo zaradi nevzdržno in nezdravo vročih. Razsežnosti problema energetske revščine v poletnem času pri nas torej ne poznamo. Jasno je le, da se bo ta glede na podnebne scenarije v prihodnje še bistveno povečevala. Načrti za prilagajanje podnebnim spremembam, ki upoštevajo bolj vroča poletja, morajo vključevati več zelenih površin v mestih, naložbe v udobna energetsko učinkovita stanovanja, dobro zasnovano ulično vegetacijo, zelene strehe in stene, ki zgradbe izolirajo in senčijo.

… in vedno bolj pogosto premišljujemo, kaj pomeni občinski slogan “Domžale, prostor zadovoljnih ljudi”.

bb

Oglasno sporočilo

ODDAJ KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here