Razstava Dušana Letnarja, ki se predstavlja s fotografskim opusom z naslovom Po sledeh izumirajoče obrti na Kamniškem. Poleg avtorja razstave se je zbranim pridružil tudi Drago Šlebir.
Kot je zapisal Aleš Senožetnik: »Apnarstvo je bilo pred leti na Kamniškem precej razširjeno. Po pripovedovanju apnarja Draga Šlebirja iz Spodnjih Stranj je bilo še pred nekaj desetletji v dolini Kamniške Bistrice kakšnih 15 apnenic, z obrtjo pa so se ukvarjale generacije apnarjev. Tudi pri Šlebirjevih so imeli včasih tri apnenice. Poleg še delujoče v Spodnjih Stranjah še eno v dolini Kamniške Bistrice in drugo v Stahovici. Dragov oče je tako pred desetletji žgal apno tudi dvajsetkrat ali celo tridesetkrat na leto. A napredek v razvoju sodobnega gradbeništva je skozi leta zmanjševal potrebe po tem nekoč zelo iskanem gradbenem materialu, ki so ga na Kamniškem uporabljali tudi za strojenje kož v nekdanji tovarni usnja. Danes so med odjemalci v glavnem le še kmetje, ki hleve še pleskajo z gašenim apnom, v zadnjem času tudi nekateri graditelji hiš, ki se zavedajo višje kvalitete bivanja med stenami, prepleskanimi s tem materialom, ter restavratorji, ki ga uporabljajo pri obnovi spomeniško zaščitenih objektov.«
Fotografije, ki si jih lahko ogledamo na tokratni razstavi, je Dušan Letnar posnel pred dobrim desetletjem. Od takrat je Drago Šlebir apnenico ob glavni cesti v Spodnjih Stranjah zakuril le še dvakrat ali trikrat. Znova pa bo zagorela spomladi, ko se bo še zadnjič lotil dela, ki ga je opravljal vrsto let. Z zadnjo apnenico bo pridobil med 22 in 23 ton materiala. Gašeno apno bo shranil v za to namenjenih bazenih, kjer bo na kupce čakalo še naslednjih nekaj let. Kot namreč pravi mojster svoje obrti, se gašeno apno z leti „masti“, s tem pa postaja kvalitetnejše. Tako se končuje dvestoletna tradicija izdelave apna v družini Šlebirjevih in kot kaže tudi zgodba apnarstva na Kamniškem, saj je Drago Šlebir eden zadnjih, ki je v teh krajih še vešč te obrti.
Avtor razstave Dušan Letnar je zbranim namenil uvodne misli, kjer je poudaril: »Prav lepo pozdravljeni na današnji razstavi. Gre za drugo razstavo na to temo, le da smo tokrat spremenili naslov Po sledeh izumirajoče obrti na Kamniškem. Ko sem srečal Draga, sem ga povprašal, kaj dela in sem k njemu hodil cel teden ter zadeve fotografsko dokumentiral. Posnel sem 15 filmov in te slike so v Foto klubu Kamnik ostale. Spraševali smo se, kdaj bom naredil razstavo in zdaj sem jih naredil v temnici. Več o apnu bo povedal Drago.«
Župan Matej Slapar je ob odprtju dejal: »Dušana Letnarja vsi poznamo, saj je enciklopedija in zakladnica fotografije in zapisa časa, v katerem živimo. Podobno razstavo smo si ogledali že v času Kamfesta v prostorih Foto kluba Kamnik. Dušan je človek, ki dokumentira vse, kar mu pride na pot. Izdelovanje apna izumira, podobna zgodba pa se dogaja tudi z ogljem. Kaj več bo o tem povedal gospod Drago. Hvala za pripravo razstave in hvala, da gospod Drago še vedno izdeluje najboljši apen, tisti, ki gradijo po starem in vas poznajo, pa znajo povedati, da je apno iz Stranj najboljše.«
Drago Šlebir je ob odprtju poudaril, da bo spomladi zakuril zadnjo apnenico, saj nima naslednika in še dejal, da gre za unikat, kajti v Sloveniji in tudi o svetu na ta način apna nihče več ne izdeluje. Predstavil nam je postopek izdelovanja apna in med drugim povedal: »V Stranjah imamo peč, ki je visoka 6 metrov, premera ima 3,5 metra in v to peč naložimo kamen. Apnenico je treba napolniti do vrha, potem okoli 7-8 dni skurimo in požgemo 120 metrov drv. Ko je po osmih dneh apnenica prežgana oziroma kuhana, jo naložimo na traktorje, peljemo do jam, kjer z vodo gasimo in spuščamo v bazene. V bazenih se stara in leži eno, dve leti, da je apen uporaben za zidarstvo in pleskarstvo. To bomo naredili spomladi zadnjič. Potem bo konec, saj naslednika ni in bo to delo zamrlo. Če ni naslednikov, tudi apnenice ni. Apno se uporablja za zidarstvo, pečarstvo in za obnovo fresk, po večini pa bolj za specialne zadeve. Uporablja se tudi za kamnite hiše, saj je treba uporabljati apneni omet. Ta postopek izdelovanja apna se ne dela ne v Sloveniji in ne v Evropi. V Nemčiji so nekaj let nazaj še delali po tem postopku, v Stranjah je bilo nekdaj 10-12 apnenic, na koncu pa sem ostal le jaz. Kot sem dejal, če ni naslednikov, ki bi se tega priučili, potem bo zadeva zamrla in se bo končala. Nadomestilo apna oziroma umetnega materiala ni, podobni material je industrijski apno, na tak sistem narejenega materiala pa ni. Težava je tudi v materialu, ki ga ni več toliko. Kamna namreč primanjkuje.«
Razstava bo na ogled do predvidoma konca meseca septembra, in sicer v času uradnih ur Občine Kamnik, torej v ponedeljek, od 8. do 12. ure in od 13. do 15. ure, v sredo, od 8. do 12. ure ter od 13. do 17. ure in v petek, od 8. do 13. ure.
Vljudno vabljeni k ogledu razstave.
Občina Kamnik
