V naslednjem letu bo šola na današnji lokaciji praznovala 60 let, šolstvo v našem šolskem okolišu pa 135 let. To bo tudi leto, ko bomo predali štafeto Naj kulturne šole v Sloveniji naslednji slovenski šoli.
Šola se že več let, od leta 2019, ko je število oddelkov zraslo iz 27 na 34, sooča s hudo prostorsko stisko. Lani smo po vsej vertikali imeli po 4 oddelke, letos, prvič, imamo peti oddelek prvega razreda.
Navkljub opozarjanju, obveščanju, prošnjam na naši strani in skromnim obljubam na strani ustanovitelja do danes ni bilo storjenega nič. Zakaj nič? Ker projekt še vedno ni zagotovljen v proračunu Občine Domžale.
Osnovna šola Preserje pri Radomljah se je od leta 2017/18 do letošnjega šolskega leta povečala za 195 učencev, od leta 2015/16 pa za 200 učencev. Tako kažejo tudi siceršnje številke, 200 učencev bi lahko poslali na ulico. Standard učencev naše šole je pod vsemi minimalnimi standardi, ki jih zahtevajo standardi za osnovne šole.
Projektant Iztok Čenčula iz podjetja Misel je ob pregledu šole in trenutnega stanja zapisal tole in to mnenje so pridobili na Občini. Od takrat niti glasu od pristojnih.
»Preverili smo večino, praktično vse parametre, ki so zahtevani v Navodilih za graditev osnovnih šol v RS. Navodila so sicer pripravljena za največ 27-oddelčno šolo in objekt OŠ Preserje pri Radomljah ne izpolnjuje vseh kriterijev niti za 27-oddelčno šolo. Povečevanje števila učilnic na 36 ali celo 37 pa težave le še povečuje.
Povsem ustrezna je le skupna površina zemljišča, ki presega 25.300 m2 in izpolnjuje kriterij 25 m2/ učenca, 36-oddelčna šola pa ima 1.008 učencev. Število parkirnih mest je tudi ustrezno, če upoštevamo parkirišče na severni strani, ki je v makadamski izvedbi. Kljub temu menim, da je skupno število PM zelo skromno za cca 110 zaposlenih, a gre zgolj za mnenje, ne za neizpolnjevanje kriterijev.
Neustrezni (že za 27-oddelčno šolo) pa so naslednji elementi, ki jih obstoječi objekt nima:
– TELOVADNICA: zahteva je po 5 vadbenih enotah, s skupno površino minimalno 1.180 m2 vadbenih površin
– VEČNAMENSKI PROSTOR/JEDILNICA: zahteva je vsaj 302 m2
– SPECIALNE UČILNICE IN KABINETI: likovna učilnica, učilnica tehnične vzgoje, naravoslovna učilnica
– MATIČNE UČILNICE: učilnice so s površino pod 60 m2
– KNJIŽNICA
– GARDEROBE
– ZBORNICA
– EVAKUACIJSKI IZHOD (I): zahteva po evakuacijski poti, ki ni daljša od 30 m, ni izpolnjena za vse učilnice, še posebej iz nadstropja.
Za 36-oddelčno šolo nimamo normativov, saj je osnovno vodilo, naj šole ne bi bile “prevelike”. Dolgoročna rešitev sta 2 šoli ali dozidava obstoječe šole z vsemi potrebnimi prostori. Zavedam se, da je to teoretična rešitev.
Za šolsko leto 2022/23, ko vam “grozi” celo vpis 5 oddelkov učencev 1. razreda, teorija seveda ne pomaga. Za učence in starše je zanesljivo pomembneje, da so otroci v šoli, učilnicah. Premajhna telovadnica in jedilnica in … sta manjši problem.
Skratka, obstoječi objekt v celoti ne izpolnjuje zahtev za 27, še manj za 36-oddelčno šolo.
Dozidava zgolj učilnic, sanitarij in kabinetov (od katerih sta 2 precej ponesrečeno oblikovana) stanje pri uporabi “problematičnih” prostorih še slabša. Omogoča pa organiziranje pouka v več učilnicah, kar je odgovor na trenutno težavo, ni pa odgovor za ureditev OŠ Preserje.
Možna rešitev je celovita rekonstrukcija in dozidava, razdeljena na posamezne faze, od katerih 1. je dozidava zahodnega krila.«
- oktobra 2019 na moj dopis o prostorski stiski dobim od ustanovitelja tako navodilo:
»Šoli tudi predlagamo, da ponovno pretehta morebitne notranje prostorske in organizacijske možnosti za premostitev trenutne prostorske stiske.«
Naj poudarim, da imamo letos 37 oddelkov, da smo garderobe prve triade spremenili v učilnico, da imamo zapolnjene vse možne prostore, ki pa so povsem neprimerni za pouk. Galerijo nad telovadnicami, ki je bila prvotno namenjena kot vadbeni prostor za prvo triado, smo »pozidali« z učilnicami. Zato tudi nismo prejeli nobenih dodatnih sredstev Občine, saj po mnenju ge. Slapar, vodje oddelka za družbene dejavnosti, dobimo sredstva iz upravljanja telovadnic, čemur ne smemo več reči najem, kot da se zadeva kaj spremeni. Za vse težave, povezane s prostorsko stisko, smo morali poskrbeti sami, kar za nas pomeni tudi odrekanje na drugih pomembnih področjih šole.
Ta trenutek potrebujemo 8 učilnic in 6 kabinetov za delo z učenci s posebnimi potrebami. Ta trenutno poteka tudi na hodnikih šole. Za nadaljnje nemoteno delo pa vse to, kar je napisal projektant, torej idejni projekt, ki bo obsegal razširitve telovadnice, jedilnice, knjižnice, garderob, stranišč itd.
Od zgornjega dopisa župana bodo potekla tri leta stisk, prošenj, telefonskih pogovorov, komaj doseženega sestanka z županom, s katerega pa nimam zapisnika, ker po besedah ge. Slapar se na takih sestankih ne vodijo zapisniki. Na katerih se pa? Sama imam vse zabeležke pogovorov, neodgovorjenih telefonskih klicev, ki jih v tem času ni bilo malo.
Krivdo za nastalo situacijo ves čas valijo na ravnateljico, češ v šolo sprejema učence iz drugih šolskih okolišev. Že zelo dolgo ne. Pozabljajo pa, da sem dolžna sprejeti učence s stalnim in začasnim prebivališčem v Občini Domžale. In da dovoljenja za začasno bivališče izdaja upravna enota Občine Domžale. Za 4 % otrok, detektiranih v šolskem letu 2020/21, Občina meni, da ni upravičena do zagotovitve prostorskih pogojev 96 % domžalskih otrok? Za temi obtožbami se prikriva namreč to, da je v petnajstih letih zrasel stanovanjski kompleks Gaj, za katerega pa niso predvideli nobenih dodatnih infrastruktur, ki ga tak objekt zahteva. Še vedno se zida, tako v Gaju, kot drugod. Na Hudem se že ta trenutek vseljujejo starši z otroki v 28 bivalnih enot (če ima vsaka družina le enega otroka, je to 1 dodatni oddelek), na Opekarniški se bo gradilo ponovno 28 enot, ista zgodba. Prostorske stiske se tako ne rešuje za leto ali dve, temveč za najmanj desetletje. Priznati, da je bila občinska politika najmanj, kar je, šlampasta ob dodeljevanju dovoljenj za nove in nove gradnje, razumem, je težko. Naj bo ravnateljica tista, ki nosi breme krivde. Naj bo ona tista, ki je odgovorna, da se starši drugih šolskih okolišev selijo v Domžale, naj bo ona tista, ki je odgovorna, da stanovanja v Gaju pokupijo mlade družine, ki želijo vpisati otroka v točno to šolo. Namesto podpore, ki bi jo lahko šole imele, ker smo dobre in dobre smo vse v Občini, vsaka na svojem področju, smo ignorirane, smo nebodigatreba. Vse se soočamo s podobnimi ali istimi težavami. Ob bližajočih volitvah se sprašujem, kakšna je to oblast, ki ignorira tiste, ki so jo izvolili. Ali se motim, da naj bi bili vodje in službe Občine namenjene ljudem za njihov blagor in dobrobit?
Komunikacija s službami na Občini je nična, volje za reševanje kakršnih koli težav preprosto ni. In šole smo jih in jih v teh kriznih časih imamo. Verjamem, da ne samo šole, vendar le za nas lahko trdim, da si službe, ki so pristojne za to področje, niso vzele v zadnjih treh letih časa za komunikacijo z nami. Vsaka šola po svoje rešuje svoje stiske in težave – od pandemskih, finančnih, prostorskih in zdaj tudi energetskih.
Dolgo sem molčala v veri, da se bo zdaj, zdaj zgodilo to, da bomo dobili, kar nam pripada. Kar pripada našim učencem, daleč od nadstandarda, le to bi radi, kar nam po zakonu pripada. Verjela sem, da mediji niso prava pot, da se bomo zmožni pogovoriti, sodelovati na področju, ki naj bi bil v interesu vseh. Motila sem se, zato se odločam za ta korak.
Za menoj stoji kolektiv, dva tisoč staršev s predstavniki v svetu staršev in predstavniki sveta šole.
Zapisala Ana Nuša Kern, ravnateljica OŠ Preserje pri Radomljah
