Branje brez meja na OŠ Preserje pri Radomljah

0
1112

Nič novega ni, da branje odstira nov pogled, širi meje našega vedenja in nas odpira novemu. Vse to smo ponovno ob enodnevnem druženju doživeli učenci OŠ Vladimirja Nazorja iz hrvaških Križevcev in učenci OŠ Preserje pri Radomljah. Prijetne goste smo spoznali preko mednarodnega projekta Branje brez meja, v katerega nas je povezala knjižničarka Amanda Pokorn.

Zanje smo pod mentorstvom mag. Nataše Cotman pripravili preplet poezije dveh pesnikov, hrvaškega pesnika Stjepana Jakševca, in sodobne slovenske pesnice Barbare Gregorič Gorenc. Izbrane pesmi dokazujejo, da nas načeloma zaposlujejo podobne reči, da se bojimo enakih stvari in nas spravljajo v zadrego podobne situacije.

Najprej smo pri obeh pesnikih našli pesmi o odraščanju. Oba pesnika sta prepoznala, da je strah večine najstnikov samota. V pesmih smo prebrali, kako samotno je ostajati sam. Zoprno je po hodnikih posedati sam. Čeprav je včasih tudi to prijetno. Posebej v deževnih dneh – s knjigo v roki. Oba pesnika sta se lotila tudi teme majhnosti. Vsak na svoj hudomušen način. Kako neprijetno je biti premajhen – če tvoje najljubše dekle ves čas stopa ob strani večjega sošolca. Seveda nismo mogli mimo ljubezenskih pesmi – ki so v obeh zbirkah tudi najobsežnejše. Krhke, tipajoče, polne zadrege. Učenci domače šole smo pesmi obeh avtorjev odigrali v upanju, da bodo naše hrvaške prijatelje bolj nagovorile.

Vse mentorice smo si želele, da bi se učenci med seboj spoznali tudi manj formalno, zato so učenci 5. a-razreda z razredničarko Matejo Szillich Debevec pripravili namizne družabne igre, ob katerih so se resnično ustvarile prijetne skupinice učencev.

Hrvaški učenci so pod mentorstvom knjižničarke Andree Katanović Babić brali slovensko pravljico Ele Peroci Moj dežnik je lahko balon. Sami so ob pomoči učiteljice likovne vzgoje Ane-Marije Smoljanec izdelali gledališče kamišibaj – in so nam ob slikah, ki so jih narisali sami, zgodbo v hrvaščini tudi pripovedovali. Svoje unikatno gledališče so nam na koncu tudi podarili, česar smo bili izjemno veseli. Dva učenca sta zgodbo Perocijeve predstavila v stripu.

Nagovorili so nas tudi z zanimivo zgodovinsko predstavitvijo kraja – in zares se veselimo, da jih bomo v juniju lahko obiskali tudi mi. Do tedaj pa nas čaka še domača naloga – spoznavanje hrvaškega avtorja Zvonimira Baloga Bonton (ali) kako ne postaneš teleban v 100 lekcijah.

mag. Nataša Cotman

 

 

 

 

Oglasno sporočilo

ODDAJ KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here