Evroposlanec Klemen Grošelj: »Glede prihodnosti Slovenije sem optimističen realist!«

0
716

Je človek pestrega nabora znanj in interesov ter širokega obzorja. Nekdanji raziskovalec in profesor s področja nacionalne in mednarodne varnosti in nekdanji državni sekretar z Ministrstva za obrambo. Zase pravi, da ga vodijo strateški premisleki in srčna prizadevanja za varnejše okolje v vseh pomenih za vse ljudi. Z njim smo se pogovarjali o tem, kako je biti evropski poslanec, kaj je glavno evropsko vprašanje, o vojni v Ukrajini, tem, kako se bo spreminjala evropska zunanja in varnostna politika in prihodnosti Slovenije.

Je biti evropski poslanec najvznemirljivejša služba na svetu?
Ne bi rekel, da je ravno najvznemirljivejša, gotovo je pa ena bolj zanimivih in dinamičnih, saj pri svojem delu spoznavaš različne politične kulture, nacionalne navade in pristope k reševanju izzivov; spoznavaš osebnosti, ki naredijo delo gotovo zanimivejše, tudi zahtevnejše. Je pa delo evropskega poslanca po svoje tudi odgovorno in zahtevno, še posebej, ko je potrebno oblikovati večino glasov znotraj 27 – tih držav in različnih političnih skupin oziroma političnih nacionalnih delegacij. Vsekakor te nauči potrpežljivosti, nauči te poslušati sogovornika in razumeti kaj pomeni kompromis.

Kaj je glavno evropsko vprašanje?
Gotovo so trenutno to vojna v Ukrajini in z njo povezani energetska kriza ter kriza visokih cen hrane. Prav tako klimatske spremembe skupaj z Zelenim prehodom ter nujnim tehnološko razvojnim prebojem in institucionalne spremembe v EU. Slednje mislim, da so ključne, saj bodo omogočile, da se EU notranje in zunanje okrepi ter pripravi na soočenje z izzivi, ki so pred nami. Je pa to tudi eno od pričakovanj ljudi, ki so se izrazila v okviru Konference o prihodnosti Evrope. Evropska unija je velika tvorba in pogosto jo ljudje dojemajo kot pozitivno, hkrati pa precej odmaknjeno. Eden pomembnejših izzivov po mnenju ljudi za Evropsko unijo bo, da se bo morala približati ljudem.

Kam se bo preselila večina beguncev iz Afganistana?
Velika večina jih bo ostala v sosednjem Pakistanu, tisti, ki pa bodo prišli do naši meja, pa zelo verjetno želijo v jedrni del Evrope. Zato EU potrebuje prenovljeno skupno azilno in migracijsko politiko, ki bo omejevala obseg ilegalnih migracij. Zavedati se moramo, da so slednje v osnovi trgovina z ljudmi. Potrebujemo migracijsko politiko, ki bo omogočala nadzor nad migracijami tako na zunanjih mejah, kot tudi nad tem kdo in kam vstopa v EU. Ne pa da se nadaljuje umazana igra, kateri smo danes priča znotraj EU in na njenih zunanjih mejah, ko se te nesrečnike uporablja za politična obračunavanja v državah članicah in med državami članicami EU. Primer madžarsko-slovaške meje je šolski, kaj vse je danes narobe z azilno-migracijsko politiko in Schengensko ureditvijo v EU. Mislim, da je to eden pomembnih izzivov pred nami.

Lahko EU preživi brez ruskih energentov?
Seveda lahko, predvsem pa mora težiti k energetskemu sistemu, ki ne bo pretirano odvisen od zunanjih dobaviteljev in ki bo skladen z izzivom klimatskih sprememb.

Kako se bo spreminjala evropska zunanja in varnostna politika?
To je v bistvu vprašanje za milijon evrov. Gotovo se bo odločanje v okviru Skupne zunanje in varnosten politike (SZVP) pomikalo k t.i. kvalificirani večini odločanja in se bo načelo zdaj uveljavljenega soglasja vedno bolj opuščalo. Kako se bo pa razvijala v odnosu do dogajanja v svetu, pa bo še vedno pretežno odzivanje na dogajanje okoli EU in ne bo pretirano proaktivno. Prioriteta vsaj kratkoročno bosta vojna v Ukrajini in pa Zahodni Balkan ter odnosi z državami v t. i. Severnoatlantskem prostoru. Morda bolj kot v preteklosti bo težišče na oblikovanju različnih strateških partnerstev, bodisi varnostnih bodisi trgovinskih.

Kaj je Putinov cilj?
To sprašuje cel svet. Glede na izjave gre za nevarno mešanico ruskega neoimperializma in konservativnega pogleda na svetovno varnostno ter ekonomsko ureditev sveta. Sveta v katerem prevladuje vojaška moč, mednarodno pravo ni pomembno in kjer človekove pravice in pravice posameznika, niso pomembne oziroma so podrejene ciljem države.

Bi Ukrajina lahko dobila status kandidatke za članstvo v EU?
Ukrajina je poleg Moldavije že dobila status države kandidatke za članstvo v EU, seveda ob določenih pogojih, ki veljajo za vse kandidatke. Gre za politično določitev in upam, da bo podobno tudi v primeru Bosne in Hercegovine.

Koliko časa bi po vaše trajala vojna v Ukrajini?
Odkrito povedano, ne vem. Mnoga pričakovanja in ocene v preteklih 10 mesecih so se izkazala za povsem napačna. Se pa bojim, da v kolikor ne bo nikakršnega političnega dogovora ali nepričakovanih političnih dogodkov, predvsem v Rusiji v naslednjih nekaj mesecih, da bo to dolga in krvava vojna.

Kako jo vidite?
To je vojna agresije, ki je v nasprotju z vsemi mednarodnopravnimi akti in normami, vključno z Ustanovno listino OZN. In tako jo vidim tudi sam.

Je za vojno med Ukrajino in Rusijo kakšen racionalni razlog?
Če je, ga jaz žal ne vidim.

Kakšne človeške in finančne potenciale imata vpleteni državi?
Državi imata, ne glede na velikost, omejene demografske, kot tudi materialne in finančne vire. Ukrajina je v prednosti zaradi visoke ravni morale in uporniškega duha, kar se odraža tudi v ukrajinskih uspehih na bojišču. Seveda pa ne moremo mimo dejstva, da je ključna pri tem pomoč Zahoda, tudi naše države in ta pomoč bo še pomembnejša v prihajajočih mesecih in letih. In kot je rekel predsednik vlade dr. Golob v svojem govoru, ni pomembna pomoč samo zdaj, ampak tudi potem, ko se bo vojna končala in kjer ne smemo ponoviti napak, ki smo jih kot EU naredili v Bosni in Hercegovini.

Kaj so temeljne Putinove lekcije Evropi?
Predvsem energetska odvisnost in ranljivost, ki je povezana s tem. A EU je na to odreagirala relativno uspešno, predvsem pa se je okrepilo zavedanje, da mora EU pospešiti in okrepiti prehod na obnovljive vire in Zeleni prehod, ne samo kot odziv na klimatske spremembe, ampak tudi kot sredstvo okrepitve lastne energetske avtonomije.

Kako bi definirali cilje ruskega predsednika?
To je težko reči, saj jih je v preteklem letu večkrat spreminjal. Lahko pa domnevamo, glede na njegove izjave in dejanja, da je njegov cilj oslabitev EU in zahoda nasploh, zavračanje našega evropskega načina življenja, demokratičnih standardov in ideje človekovih ter državljanskih pravic. Geopolitično pa je cilj ruska dominacija na prostoru bivše SZ oziroma ruskega carstva.

Je ruska civilna družba aktivna?
Glede na obseg zatiranja je ruska civilna družba neverjetno aktivna in živa, je pa njen vpliv in doseg zaradi zatiranja oblasti omejen, predvsem na urbana območja Rusije.

Je kaj možnosti, da bi ustanovili evropsko vojsko?
V tem trenutku ne, se pa krepijo napori za oblikovanje skupnih evropskih obrambnih zmogljivosti in povezovanja na področju proizvodnje vojaške opreme in tehnologij. Predvideno je oblikovanje evropskih sil za hitro posredovanje in to je proces, ki se je zaradi vojne v Ukrajini pospešil.

Kako bi rešili problem nasilja na zunanjih mejah, ki jih izvaja EU?
Nasilja ne izvaja EU. Nasilje in tragedije, katerim smo priča na naših zunanjih mejah, so posledica neuspeha skupne azilne in migracijske politike ter nepripravljenosti držav članic, da oblikujemo učinkovito skupno azilno in migracijsko politiko. Nekatere temu nasprotujejo iz političnih razlogov, spet druge iz politične preračunljivosti, spet tretje zaradi prepričanja, da jih to vprašanje ne zadeva.

Se strinjate s tem, da je na meji žica?
Ne, mislim, da obstajajo druge in boljše rešitve za vprašanje migracij, o katerim se že nekaj večkrat povedal. Ključno je oblikovanje skupne evropske azilne in migracijske politike, kateri sestavni del bo tudi skupno varovanje zunanjih meja.

Kakšnega je vaša vizija razvoja Slovenije?
Slovenijo vidim, kot socialno državo, ki temelji na odprtosti in strpnosti ter konkurenčnem gospodarstvu, ki razume svojo vlogo tudi glede družbene odgovornosti, ki ne izhaja samo iz plačevanja davkov, ampak tudi skozi odnos do zaposlenih in lokalnega okolja v katerem deluje. Slovenijo, ki vlaga v znanje in raziskave in ki podpira podjetniški napredek. Želim si Slovenijo, ki bo imela uspešno, učinkovito in dostopno javno zdravstvo, kjer je pomembno, kaj pacient potrebuje za ozdravitev in ne kako obsežno zavarovanje ima. Javno šolstvo, ki omogoča, da vsak med nami v največji meri razvije lastne talente. Slovenijo, kjer skrb za naše starejše sodržavljane ne bo prepuščena neizprosnemu trgu. Slovenijo, ki je domovina vsem, ki v njej živijo ne glede na spol, starost, politično pripadnost, spolno usmerjenost ali kakršnekoli druge individualne značilnosti. Slovenijo vidim v jedru EU, kjer igra aktivno vlogo sooblikovanja evropskih politik, ki je odprta za nove ideje in je odprta v svet. Slovenijo, ki črpa na idejah in vizijah Staneta Kavčiča in Janeza Drnovška, ne pa na idejah zazrtih v preteklost in iskanja razlogov za prepir. Slovenijo, ki je demokratična in pravna država.

Vaš pogled na slovensko politiko?
Menim, da je čas, da politika razdvajanja in populizma, kateremu smo bili priča v času zadnje Janševe vlade, zapusti prizorišče in da se začnemo pogovarjati vsebinsko, o tem, kaj je dobro za naše ljudi. Tu bomo vedno imeli različne poglede, a najti bomo morali politične rešitve, ki bodo prinašale rešitve za državljane in ne za dnevnopolitične ambicije. Pred nami so pomembne reforme od zdravstvene, pokojninske, dolgotrajne oskrbe, prenove energetskega sistema in še bi lahko našteval. Pogledi bodo vedno različni, a dejstvo je da jih s politiko zadnjih deset let in več ne bomo mogli nasloviti. Razprava o vsebini mora prevladati nad populizmom.

Ali ste bili petkov kolesar?
Ne, ker nisem želel, da s svojo prisotnostjo omogočim politični konkurenci še bolj silovite napade in diskreditacijo protestniškega gibanja.

Kako vidite prihodnost Slovenije?
Glede prihodnosti Slovenije sem optimističen realist. Mislim, da se glede na to, kar vidim in slišim na srečanjih z mladimi, ni potrebno bati za prihodnost Slovenije. Prihajajo mlade generacije, ki so povsem razbremenjene bremen in zgodb preteklosti. Mladi gledajo na prihodnost z bistveno večjo mero optimizma in samozavesti. Na nas pa je, da jim omogočimo, da bodo ta svojo pričakovanja in ambicije lahko tudi uresničili. Mladi in njihov pogled na svet navdaja z optimizmom tudi mene.

Kaj počnete v prostem času?
Kolikor sploh imam prostega časa. Priznat moram, da je tega vedno manj. Takrat rada z ženo odideva v gore. Letošnje leto je bilo precej uspešno, saj sva se povzpela na 11 dvatisočakov in enega tritisočaka. In upam, da bo prihodnja sezona tudi uspešna. V gorah se lahko odklopim in najdem nujno potreben mir in čas za kakšen premislek.

Kaj vam je pomembneje – spreminjati svet ali sebe?
No, ne bi si upal reči, da ravno spreminjam svet, gotovo pa je težje spreminjati sebe kot pa svet.

Saša Bešter

Oglasno sporočilo