T e D n i (K) Občine Kamnik

0
489

Vas zanima, kaj se je dogajalo na Občini v preteklem tednu? Odpiramo vam vrata Glavnega trga 24. Dobrodošli!

Oddelek za gospodarske dejavnosti, gospodarske javne službe in finance
Oddelek za gospodarske javne službe

Ureditev avtobusnih postajališč v Črni

V preteklem tednu so izvajalci del nadaljevali z obnovo avtobusnih postajališč v naselju Črna pri Kamniku.

Sanacija plazu nad JP660473 Županje Njive (foto)

Nad občinsko cesto JP660473 Županje Njive poteka sanacija zemeljskega plazu. Sanacijo izvaja Komunalno podjetje Kamnik d. o. o., skladno s projektno dokumentacijo PZI, gradbeni nadzor nad pravilnostjo izvedbe pa izvaja geomehanik Martin Vrabec. Predvidena je izvedba oporne konstrukcije kamniti zid iz kamna v betonu dolžine 46 metrov, kamnite drenažno rebro dolžine 9 metrov in ureditev drenaže.

V času gradnje je izvedena popolna zapora ceste, obvoz za stanovalce pa je urejen.

Sanacija zidu ob občinski cesti v Košišah

V preteklem tednu se je nadaljevala sanacija zidu ob občinski cesti LC 160031 Tunjiška cesta v Košišah.  Sanacijo izvaja koncesionar za občinske ceste, Komunalno podjetje Kamnik, d. o. o., v okviru rednega vzdrževanja občinskih cest. V času gradnje je vzpostavljena delna zapora ceste s semaforjem.

Vsem voznikom se zahvaljujemo za spoštovanje prometne signalizacije.

Sanacija cestišč

Izvajalec del, Resal, d. o. o., je v preteklem tednu izvajal dela za asfaltiranje javne poti na območju Podstudenca (JP 661172) ter v Srednji vasi pri Kamniku (JP 661081).

Izvajalec del, Trgograd d. o. o., je v preteklem tednu izvajal dela za asfaltiranje javne poti na območju Kršiča (JP 660581), ter izvajal dela za asfaltiranje javne poti na območju Godiča (JP 660564, v predvideni dolžini 100 metrov) in na območju Briš (LC 160091).

Za razumevanje in strpnost v času trajanja del ter zapor se zahvaljujemo.

Oddelek za družbene dejavnosti

Izgradnja nove Osnovne šole Frana Albrehta Kamnik

Na območju lamele A je izvajalec nadaljeval z elektroinštalacijskimi deli, izvajale so se kinete zračnikov iz zaklonišča, brusile betonske površine, vgrajevali elementi strojnih inštalacij ter izvajale priprave za montažo ležišč jeklene konstrukcije.

Na območju lamele B so se montirale tako imenovane “hi bond” plošče in armatura, medtem ko se je na lameli C nadaljevalo z vgradnjo stavbnega pohištva in stekla ter elektroinštalacijskimi deli. Določena dela so bila narejena tudi na zunanjih površinah, in sicer se je izvedlo delno nasutje z niveliranjem in utrjevanjem v plasteh do relativne kote -0,60.

Župana obiskal Božiček VDC Sožitje Kamnik

Župana Mateja Slaparja je danes, v ponedeljek, 19. decembra 2022, obiskal Božiček in zaposleni VDC Sožitje Kamnik. Božiček mu je predal darilo, ki so ga naredili uporabniki VDC Sožitje Kamnik, župan pa se jim je za pozornost iskreno zahvali ter dejal, naj pozdrave prenese prav vsem uporabnikom.

Sicer pa uporabniki VDC Sožitje Kamnik v delavnicah izdeluljejo čudovite izdelke v tehnikah vezenja, kvačkanja, šivanja, pletenja, oblikovanja gline in lesa. Z njihovim nakupom boste pripomogli k nagradam uporabnikov in nakupu novih materialov in delovnih pripomočkov, več o tem pa si lahko preberete TUKAJ.

Vrtcu Antona Medveda Kamnik podeljena Evropska nagrada EITA za inovativno poučevanje

V začetku decembra, 7. decembra 2022, so se zapolesni Vrtca Antona Medeveda Kamnik udeležili slavnostne podelitve v Cankarjevem domu, kjer je organizacija Cmepius v sodelovanju z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport podelila nacionalna priznanja za najbolj izstopajoče mednarodne projekte v programih Erasmus+ in eTwinning ter evropske nagrade za inovativno poučevanje za leto 2022. Med nagrajenci je tudi Vrtec Antona Medveda Kamnik, ki je prvi predšolski zavod v Sloveniji, ki je prejel prestižno evropsko nagrado EITA.

Več o nagradi in o samem dogodku si lahko preberete TUKAJ.

Proslava ob 80. obletnici bitke na Kostavski planini

Ob 80. obletnici bitke na Kostavski planini so se člani ZB NOB Kamnik, KO ZB Tuhinj, člani veteranskih in domoljubnih organizacij občine Kamnik s praporščak ter društvo Dogodek v nedeljo, 18. decembra 2022, poklonili spominu preminulim borcem Kamniško-Kokrškega odreda. Zbrane sta nagovorila svetnik Občinskega sveta Občine Kamnik Aleksander Uršič in predsednik Združenja borcev borcev za vrednoste NOB Kamnik Igor Kanižar.

Svetnik Občinskega sveta Občine Kamnik Aleksander Uršič je povedal: »Spoštovane tovarišice, spoštovani tovariši, spoštovane gospe in gospodje. Danes smo se zbrali na Kostavski planini, še enem kraju spomina na grozote, 2. svetovne vojne. V soboto 24. decembra bo minilo osemdeset let od junaške borbe Kamniškega bataljona, danes že 67-ič organizatorji, nastopajoči in obiskovalci z organizacijo in obiskom potrjujemo borkam in borcem, da misel na njihovo borbo še ni umrla. Veseli me, da tudi letošnja prireditev potrjuje, da se Tuhinjska dolina zaveda svoje zgodovine, a ni samoumevno, da bo tako tudi ostalo, saj še vedno živimo v času, ko lahko slišimo vprašanja zakaj se je treba spominjati. Spomnimo se zakaj. V noči od 23. na 24. decembra 1942 so partizani taborili na Kostavski planini, že bežen pogled okrog nas, da vedeti, da nemški okupatorji tabora na tem območju sami ne bi našli. Na predbožični dan, so odjeknili prvi streli iz smeri Tuhinja, nato pa še nad Šmartnim, Nemci so se napotili proti Kostavski planini. V peturni borbi proti številčno močnejšemu sovražniku je padel komandant Kamniško-Kokrškega odreda narodni heroj, Matija Blejc-Matevž, komandant Kamniškega bataljona Franc Per-Vido, trije komandirji čet in 11 borcev. 16 padlih partizanov in še več ranjenih v bitki na Kostavski planini je del krute zgodovine slovenskega naroda v 2. svetovni vojni. Slava jim! Do včeraj se nisem, kaj posebej zanimal koliko je bilo vseh žrtev 2. Svetovne vojne na ozemlju sedanje Slovenije, včeraj sem prišel do deset let starega članka v časopisu Dnevnik v katerem sem prebral, da je med drugo svetovno vojno in neposredno po njej na ozemlju sedanje Slovenije za posledicami vojne umrlo vsaj 97.450 prebivalcev. Takrat so zapisali, da je takšno končno število žrtev, do katerega so se med izjemno zahtevnim, več let trajajočim raziskovalnim projektom Inštituta za novejšo zgodovino dokopali raziskovalci. Korak naprej me je pripeljal na spletno stran Sistory zgodovina Slovenije, kjer sem izvedel, da je kljub vsem metodološkim in finančnim zadregam skupina doslej naredila imenski seznam 99.822 žrtev druge svetovne vojne in povojnih pobojev, ki pomenijo 6,7 % izgubo populacije Slovenije. Zaradi objektivnih vzrokov seznam ne bo nikoli popoln, saj se je za nekaterimi žrtvami izgubila vsakršna sled. Ali ni po osemdesetih letih samoumevno, da dokončnega seznama ne bomo nikoli prišli? In zato se mi zdi na strani zapisan stavek zelo pomemben; »Hkrati ima seznam žrtev druge svetovne vojne in povojnega nasilja tudi velik moralno-etični pomen, saj želi žrtve iztrgati iz rok politike in ideologij ter vsaki žrtvi »vrniti« ime.«Žrtve iztrgati iz rok politike in ideologij! Naši predniki so nas s svojo borbo in premnogi tudi z življenji, zavezali k ohranitvi našega naroda, ne pozabimo, da je okupator takoj po prihodu uvedel svojo oblast, prepovedal uporabo slovenskega jezika po uradih, šolah in cerkvah. Slovenske učitelje in duhovnike je pregnal, nastavljal nemške učitelje in uvedel po šolah nemški učni jezik. Ali to niso dovolj konkretna dejstva, da je bil upor proti okupatorju edina izbira slovenskega naroda? Vojne se ne da razumeti. Vojna je vedno kruta. In zato se mi zdi pomemben stavek, žrtve iztrgati iz rok politike in ideologij. Vse žrtve so del zgodovine slovenskega naroda. Zato moramo vztrajati pri ohranjanju spomina na zgodovinske dogodke in le to širiti tudi med mladimi, saj generacije, ki niso občutile vojnih strahot, mir in svobodo jemljejo kot nekaj samoumevnega. Novim generacijam je samoumevno skoraj vse in to je nova realnost slovenskega naroda. Zavesti in miselnosti, da je del življenja tudi aktivno državljanstvo je premalo. Mediji so tisti, ki nam servirajo informacije preko katerih večina sodi, kaj je pomembno in kaj ni. Tako kot ni vse zlato, kar se sveti tudi ni vse res, kar nam servirajo mediji. Predvsem pa je pomembno prebrati kaj več kot populistične naslove. Vsem Vam pa želim, da prihajajoče praznike preživite v dobri družbi, poizkusite si vzeti čas zase, odklopite se od dnevnih novic, potrudite se, da bo leto 2023, vaše leto.«

Predsednik Združenja borcev borcev za vrednoste NOB Kamnik Igor Kanižar pa je dejal: »Spoštovane tovarišice, tovariši, gospe in gospodje, danes stojim tukaj pred vami in  vas s ponosom in radostjo nagovarjam v našem  izjemno lepem slovenskem jeziku. Da je temu tako, se moramo seveda  najverjetneje zahvaliti Primožu Trubarju, kajti brez njega  bi slovenska beseda  ostala samo govorjena in bi sčasoma morda zatonila, tako pa je z natisom prve knjige v slovenskem jeziku doživela razcvet in spodbudila razvoj narodne zavesti. Knjižni jezik nas je tako že v 16. stoletju ponesel med kulturno razvite evropske narode. In prav naša kulturna dediščina je osnova naše kulturne identitete, s tem pa tudi naše samobitnosti. Zavedati se moramo, da to, da danes govorimo slovensko ni samoumevno. Tako za obstoj jezika, kot obstoj domovine smo se Slovenci  morali večkrat boriti.  Prav slednje me vodi k vprašanju, ali nismo morda pozabili na trnovo pot, ki smo jo morali prehoditi, da lahko danes živimo v svobodni in samostojni državi. Slovenci smo si skozi zgodovino morali vedno utirati pot za svoj obstanek. Nemalokrat smo bili v zaničevanem in podrejenem položaju, a smo se povezani vedno uspeli upreti, preživeti in kot narod ohraniti. Danes smo v Evropi ponovno priča ozemeljskim težnjam in to ne tako daleč. Ukrajinski narod se bori za svobodo ljudi na ozemlju, ki si ga skuša podjarmiti Rusija, zato je pomembno, da se spomnimo, spoštovani – spoštovane da so se že naši predniki borili točno za te vrednote: za svobodo, za demokracijo, za človekove pravice, za mir in blaginjo vseh, prav tako pa tudi za slovenski jezik in našo kulturo. Prav slednja je bila ena naših pomembnih rešilnih bilk, ko nam je bilo najtežje. Za vse te vrednote, smo se borili tudi v boju za samostojno in neodvisno Republiko Slovenijo. Zato smo dolžni skrbeti in poskrbeti, da bomo še naprej živeli v mirni, zdravi, napredni družbi, kjer vlada demokracija, kjer je solidarnost vrednota, kjer spoštujemo drug drugega in živimo dostojno v deželi z neokrnjeno naravo. Zato da, danes živimo v svoji svobodni državi je svoja življenja izgubilo veliko zavednih Slovenk in Slovencev, ne pozabimo nanje. Spomnimo se jih kdaj, ne samo ob takšnih spominskih slovesnostih, spomnimo se nanje, ko se vrnemo s kake daljše poti, prestopimo mejo in začutimo olajšanje, doma sem, vse je lepo in prav … Ja, spomnimo se naje zato, ker so za našo svobodo žrtvovali vse – tudi svoja življenja. Slava njihovemu spominu!«

Za preplet misli in besed ter recitacijo je poskrbel Igor Žavbi.

Oddelek za urejanje prostora

Na Oddelku za urejanje prostora smo v preteklem tednu izdali več komunalnih soglasij za potrebe gradnje, potrdil o namenski rabi prostora, projektnih pogojev in lokacijskih informacij za gradnjo. Prav tako smo izdali nekaj mnenj glede skladnosti projektne dokumentacije s prostorskimi akti. Dejavnosti na oddelku so bile usmerjene v izvajanje postopkov po novi zakonodaji.

V mesecu decembru bodo v drugem nadstropju Občine Kamnik potekale tri javne razgrnitve prostorskih izvedben aktov.

Javno bo razgrnjen dopolnjen osnutek Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu KA MO-01 MO-02, identifikacijska št. PA: 2518 (OPPN). Območje, ki je predmet OPPN sestavljata dve prostorski enoti, prva je območje MO-01, ki je namenjeno stanovanjskim objektom in dodatnim dejavnostim, druga je območje MO-02, ki je namenjeno dejavnostim IG – gospodarske cone. Del območja ob regionalni cesti je v opredeljen v namensko rabo zelene površine – ZD. Javna razgrnitev dopolnjena osnutka OPPN bo za zainteresirano javnost potekala od 1. decembra 2022 do vključno 2. januarja 2023. V času trajanja javne razgrnitve bo gradivo objavljeno v digitalni obliki na spletni strani Občine Kamnik na naslednjih povezavah https://www.kamnik.si/objave/58 in https://www.kamnik.si/objave/107.

V preteklem tednu smo izvedli javno obravnavo prostorskega akta z oznako OPPN MO-01.

Oddelek za razvoj in investicije

Mreža vodnih poti v Kamniško-Savinjskih Alpah

V torek, 13. decembra 2022, je v Mekinjskem samostanu potekal zaključni dogodek projekta Mreža vodnih poti v Kamniško-Savinjskih Alpah, na katerem so se zbrali številni ljubitelji  narave, naravnih virov pitne vode in vsi tisti, ki si želijo sonaravni razvoj Kamniško-Savinjskih Alp tudi v prihodnjih letih. Projekt, v katerem sodelujejo kot partnerji lokalne akcijske skupine LAS Srce Slovenije, LAS Gorenjska košarica, LAS Zgornje Savinjske in Šaleške doline in LAG Süd Kärenten z Avstrijske Koroške, je nastal ob zavedanju, da je potrebno naravne izvire pitne vode varovati in jih ohraniti za prihodnje rodove.       

Na izjemno aktualnost teme je pokazala izjemna udeležba na dogodku s strani vseh občin, ki sodelujejo v Združenju Kamniško-Savinjsko Alpe, lokalnih akcijskih skupin, vključenih v projekt, in tudi medijev.

Več o dogodku si lahko preberete na spletni povezavi https://www.kamnik.si/objava/710724.

Projekt Mreža vodnih poti v Kamniško-Savinjskih Alpah preko LAS Srce Slovenije sofinancirata Evropski kmetijski sklad in Republika Slovenija iz Programa razvoja podeželja za obdobje 2014-2020.

Regionalna destinacijska organizacija (RDO) Osrednja Slovenija

V sredo 14. decembra 2022 je v Slamnikarskem muzeju v Domžalah potekalo 18. srečanje predstavnikov FORUMA RDO Osrednja Slovenija.

Na srečanju so predstavniki Turizma Ljubljana, poročali o realiziranih aktivnostih v letu 2022 in predstavili plan aktivnosti za leto 2023 ter predstavili Strategijo razvoja in trženja turizma v Osrednji Sloveniji za obdobje 2023-2027, ki je nastala v sodelovanju s ključnimi turističnimi deležniki in v tesnem sodelovanju s pristojnimi v MOL (dokument najdete na naslednji povezavi: Visit LJ strategija (SI) final 2 (fliphtml5.com). Po formalnem delu srečanja so si udeleženci ogledali Slamnikarski muzej.

Slika Velike planine je primer komunikacije regije Osrednja Slovenija na Facebooku in je najuspešnejša objava v letu 2022 z regijsko vsebino (Velika planina – 50.920 doseg).

Glavni poudarki letošnjih aktivnosti RDO Osrednja Slovenija so bili priprava Strategije razvoja in trženja turizma v Osrednji Sloveniji za obdobje 2023-2027, izdelava digitalnega zemljevida regije in AR aplikacije, delo na promociji obstoječe turistične ponudbe v regiji (sejemski nastopi, študijske ture, oglaševalske in promocijske kampanje) ter prenova spletnega portala Visit Ljubljana.

Izgradnja kolesarske povezave Kamnik–Godič

Na kolesarski povezavi Kamnik–Godič zaključujemo z ureditvijo ustreznega prehoda za pešce in kolesarje čez regionalno cesto. Gradbena dela so izvedena, v nadaljevanju bomo izvedli še javno razsvetljavo. Zaključena so tudi gradbena dela na počivališčih in montaža opreme. 

Projekt Kolesarska povezava Kamnik–Godič sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija.

Oglasno sporočilo

ODDAJ KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here